Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
lépši Frazemi s sestavino lépši:
íti na lépše, odíti na lépše, odpeljáti se na lépše, odpráviti se na lépše, zaradi lépšega
SSKJ²
nebéški -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na nebesa 1: nebeški priprošnjik / nebeško in zemeljsko življenje / nebeški blagoslov
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nebeška lepota, milina / nastal je nebeški mir / to so bili nebeški časi zelo lepi; ta postelja je nebeška mehka, udobna; kosilo je bilo nebeško zelo dobro, okusno
3. knjiž. nebesen: nebeška zarja / nebeški obok
4. v medmetni rabi izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: bog nebeški, že spet si se zmotil; mati nebeška, kaj nam je bilo treba tega
b) strah, vznemirjenje: bog nebeški, ali je kaj hudega
c) začudenje, navdušenje: mati nebeška, kako si le to zmogel
● ekspr. sam bog nebeški ve, kdaj bo to minilo se ne ve; vznes. nebeške luči zvezde
♦ rel. nebeški kruh posvečena hostija; nebeška Mati Kristusova mati
    nebéško prisl.:
    bilo je nebeško; nebeško lepo igra na citre
Pravopis
nebéško1 mer. prisl. (ẹ́) poud. ~ lepo igra na citre |zelo|
Celotno geslo Etimološki
pocȋtrati – glej cȋtre
SSKJ²
poigráti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas igrati (na glasbilo): samo včasih še poigra na citre; malo poigrati na harmoniko
    poigráti se 
    1. krajši čas se udeležiti otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigrati se na dvorišču; malo se še poigraj / poigrati se z medvedkom; pren., ekspr. veter se je poigral z vejami
    2. v zvezi s s, z nehoteno premakniti kaj in s tem izraziti zadrego, vznemirjenje: poigrati se z obeskom na verižici; poigral se je z uro in jo spravil v žep
    3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: malo se je poigrala s fantom / poigral se je z vestjo
    ●     ekspr. zima se lahko še poigra in nasuje snega čeprav se zima že končuje, je lahko še sneg; publ. poigrati se z možnostmi, ki jih daje moda uporabiti jih v presenetljivih, nenavadnih kombinacijah; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari
Pravopis
poigráti -ám dov. poigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) na kaj malo ~ ~ citre
poigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ na dvorišču; poigrati se z/s kom/čim ~ ~ z obeskom na verižici; poud. Poigrala se je s fantom |imela neresen odnos do njega|
Celotno geslo Etimološki
sitār1 -ja m
Svetokriški
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati: Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati: aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se: Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
Svetokriški
škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
Pleteršnik
štrengetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren: š. z železom, z denarji, C.; klimpern: na citre š., C.; — prim. strinketati.
Pleteršnik
ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.
SSKJ²
uglasíti -ím dov., uglásil (ī í)
1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem
2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem
// narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča
3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno
    uglašèn -êna -o
    1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašen violončelo; barvno uglašen
    2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja
    ●     ekspr. danes pa je oče na kratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata
Celotno geslo Kostelski
zacitrati ► zaˈciːtrat -an dov.
Število zadetkov: 53