Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nadíhniti, -dȋhnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
Pleteršnik
naslȃda, f. 1) die Süßigkeit, Jan. (H.); coll. süße Sachen: hruške, češplje, grozdje in druga jesenska naslada, DSv.; — 2) das Vergnügen, die Lust, nk.; Naslade užili ste cvet, Levst. (Zb. sp.); uživati dobrote in naslade tega sveta, LjZv.; náslada, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
ǫ́ctov, adj. Essig-: o. cvet, der Essiggeist, Jan.
Pleteršnik
pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.-C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen (z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče-Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.-Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestȋčni cvet, die Stempelblüte (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
Pleteršnik
pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
precvətẹ́vati, -am, vb. impf. ad precveteti; = cvet poganjati, BlKr.
Pleteršnik
prežgáti, -žgèm, vb. pf. 1) durchbrennen, durchsengen; podplat, suknjo si p.; — 2) an einem mäßigen Feuer schnell austrocknen, rösten, Cig.; einbrennen: p. moko; prežgana juha, die Einbrennsuppe; — 3) noch einmal brennen: prežgani vinski cvet, rectificierter Weingeist, Cig., DZ.; — prežgan, pfiffig, C.
Pleteršnik
ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
Pleteršnik
razpíhniti, -pȋhnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
rdę́səlj, -slja, m. 1) der Knöterich (polygonum), C.; — 2) ajda gre v rdeselj, rekše, gre v cvet, Lašče-Erj. (Torb.); (govore: ardeselj); — prim. andreselj.
Pleteršnik
rǫ̑žən 2., -žna, adj. Rosen-, Blumen-; rožni cvet, der Monat Juni; (prim. režni, rženi cvet).
Pleteršnik
ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).
Pleteršnik
túliti 2., -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.-C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.-C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.-C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.-C.
Pleteršnik
ȗstnat, adj. Lippen-: ustnati cvet, die Lippenblüte, Cig. (T.).
Pleteršnik
uvèł, -vę́la, adj. welk, Dict., C., Mik., Vrt.; uveli cvet, Dalm.; oči so mu bile uvele in prazne, Cv.
Pleteršnik
vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden (v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
zaməžáti, -ím, vb. pf. die Augen schließen; — cvet je zamežal, die Blüte hat sich nicht entwickelt, Fr.-C.; — silje zameži, kadar dozori, Fr.-C.
Pleteršnik
zamoríti, -ím, vb. pf. ertödten, abtödten, Jan.; das Wachsthum verhindern o. unterdrücken: smreke zamorijo beli les, ene rastline druge zamore, Cig.; zima zamori zelišča; zamorjeno drevo, Cig.; zamorjeni cvet, Erj. (Izb. sp.); ogenj z., das Feuer tilgen, Cig.; — unschädlich machen: olja naj pije, da si otrov zamori, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
Število zadetkov: 40