Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
oblétati1 -am nedov. (ẹ̑) star. obletavati: lastovke obletajo hišo / obletajo ga čudne misli / fant obleta sosedovo hčer / drevje se obleta / cvetje se obleta se osipa
SSKJ
odklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. ne sprejemati (kaj ponudenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti
    // v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo
  2. 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo; odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja
  3. 3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja
    // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati
    // odklanjati odgovornost za kaj
  4. 4. knjiž., redko odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje
  5. 5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek; odklanjati žarek iz prvotne smeri; svetlobni curek se odklanja
    ●     knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijali
    odklánjati se odmikati se od normalnega, pravega: umetnost se odklanja
    ●     publ. cena se od vrednosti zelo odklanja je zelo neprimerna, neustrezna; publ. nova likovna smer se odklanja od realizma postaja drugačna, nepovezana z njim
    odklanjajóč -a -e: odklanjajoč odnos; odklanjajoča kritika; prisl.: odklanjajoče govoriti, se vesti
SSKJ
oleándrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje
SSKJ
omámen -mna -o prid. (á ā) ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj
    omámno prisl.: omamno dišati
SSKJ
opáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem
  2. 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje
    ●     star. opariti kruh popariti
    opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
SSKJ
osípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati
  2. 2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje
    ●     osipati pepel s cigare otresati
    osípati se 
    1. 1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa
      // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa
      ●       žarg. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; žarg. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša
      ♦       agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo
    2. 2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa
    osipajóč -a -e: osipajoča se leska; osipajoče se cvetje
SSKJ
osipljív -a -o prid. (ī í) ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje
SSKJ
osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpusti
    ospèl in ospél -éla -o: ospeli cvetovi
SSKJ
partizán -a m (ȃ) udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: postati partizan; borben, pogumen partizan; na grob padlih partizanov so položili cvetje; ujeti partizani niso nič izdali / telesnovzgojno društvo Partizan
// mn. partizanska vojska: partizani so osvobodili mesto; vsa vas je pomagala partizanom / iti k partizanom, v partizane; pri partizanih je bil štiri leta; imela je tri sinove v partizanih
// udeleženec narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, sovjetski, vietnamski partizani
SSKJ
páznik -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti paznika; neprijazen paznik / bil je paznik v kaznilnici; jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu
  2. 2. kdor pazi na kaj: če ne bi bilo paznika, bi ljudje potrgali vse cvetje; postavili so ga za paznika / rudniški paznik
SSKJ
pogáziti -im dov., pogázila in pogazíla (á ȃ) knjiž. pohoditi, poteptati: pogaziti cvetje, travo / konj je pogazil otroka; pren., ekspr. življenje jih je pogazilo; pogazila je svojo srečo
    pogážen -a -o: pogažena človečnost
SSKJ
pokloníti -klónim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. nav. ekspr. dati komu kaj
    1. a) v last brez plačila: poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom
    2. b) ne da bi zaslužil: profesor mu je dobro oceno poklonil
  2. 2. knjiž. dati, nameniti: temu opravilu je poklonil le malo časa
    ●     knjiž. nikdar ji ni poklonila prijazne besede bila je osorna z njo; knjiž. svoje delo je poklonil spominu pokojnega prijatelja posvetil; knjiž. poklonila mu je prijazen nasmeh prijazno se mu je nasmehnila; knjiž. žena mu je poklonila otroka rodila; knjiž. pokloniti komu srce dati
    pokloníti se 
    1. 1. z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa
      1. a) pozdraviti: poklonil se je in odšel; globoko se pokloniti komu / igralci so se prišli dvakrat poklonit
      2. b) izraziti pritrditev, soglasje: na vprašanje, če bi kaj pil, se je poklonil in šel za gostiteljem
    2. 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: knezi so se prišli poklonit novemu vladarju / pokloniti se spominu pokojnika
    poklonívši: nizko se poklonivši, odide
    poklónjen -a -o: poklonjen denar
SSKJ
pomladánski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pomlad: prvi pomladanski dan; pomladanski meseci / pomladansko cvetje / pomladanska dela / pomladanski čas / pomladansko gnezdo prašičev
// nav. ekspr. značilen za pomlad: sonce je že kar pomladansko, čeprav je še zima / pomladanske obleke; pomladansko deževje / prišla je vsa pomladanska pomladansko oblečena; razigrana, dobre volje
♦ astr. pomladansko enakonočje enakonočje 21. marca; bot. pomladanski hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta; pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; gozd. pomladanski les redkejša plast lesa v letnici; zgodnji les
    pomladánsko prisl.: pomladansko oblečen; pomladansko svež
SSKJ
pomoléti -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í) 
  1. 1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega
  2. 2. neustalj. pomoliti, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo
SSKJ
popalíti in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ī á; á) 
  1. 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje
  2. 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili
    ●     star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi
    popáljen -a -o: popaljeno cvetje
SSKJ
popáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
  2. 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
  3. 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari
    popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
SSKJ
posmodíti -ím dov., posmódil (ī í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste
● ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega
    posmodíti se ekspr.  zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel
    ●     ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila
    posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem
SSKJ
postíljati -am nedov. (í) pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom
● knjiž., redko zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo
SSKJ
potŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 
  1. 1. s trganjem drugega za drugim odstraniti
    1. a) z drevesa, rastline: potrgati grozde, jabolka; potrgati stročji fižol, koruzne storže / grozdje so že potrgali
    2. b) sploh: otrok potrga vse gumbe; potrgali so mu našitke; molčali so, kot da bi jim kdo jezike potrgal
      ●       ekspr. če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh
  2. 2. s trganjem narediti, da kaj na določenem mestu ali v celoti ne obstaja več: potrgati rože na vrtu; nekdo je že potrgal gobe
  3. 3. s trganjem drugega za drugim poškodovati, uničiti: veliko rokopisov so potrgali nevedni ljudje / veter je potrgal telefonske žice / potrgal je že precej hlač raztrgal
    potŕgan -a -o: potrgani gumbi; potrgano cvetje
SSKJ
pozatakníti in pozatákniti -em dov. (ī á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice
Število zadetkov: 100