Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
Celotno geslo eSSKJ
cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]
    2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
    1. več cvetov, cvetovi
      1.1. kar spominja na cvetove
      1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
    2. več cvetlic, cvetlice
STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Celotno geslo eSSKJ
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar]
    1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
      1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna]
    trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
florístika florístike samostalnik ženskega spola [florístika]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah, zasaditvah
      1.1. rezultat te dejavnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Floristik, it. floristica, glej ↑flora
Celotno geslo eSSKJ
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
    1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
    3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
    4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila
Celotno geslo eSSKJ
medíti medím nedovršni glagol [medíti]
    1. izločati snov, iz katere čebele delajo med
    2. v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost
    3. ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
    4. v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten
      4.1. v obliki mediti se, ekspresivno čakati na dopolnitev, izpopolnitev, nadaljnjo obravnavo
    5. v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti
FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med
Celotno geslo eSSKJ
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]
    1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
Celotno geslo eSSKJ
sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]
    1. siva barva, lastnost sivega
      1.1. odtenek sive barve, ki se izbere v nastavitvah zaslona
    2. ekspresivno kar je sive barve
    3. ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Celotno geslo eSSKJ
šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]
    1. ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija
STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aromátičen -čna -o prid. (á)
ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic
SSKJ²
barvít -a -o prid., barvítejši (ȋ)
1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba
    barvíto prisl.:
    barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
SSKJ²
bezèg -zgà in bèzeg -zga [bəzəg-] m (ə̏ ȁ; ə̀)
grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete
// cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
SSKJ²
bezgôv in bezgòv -ôva -o in bèzgov -a -o [bəzgov-] prid. (ó; ȍ ó; ə̀)
nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
SSKJ²
blagodúh2 -a -o prid. (ȗ ū)
zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje
Število zadetkov: 248