Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
alergén -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
SSKJ
alêrgičen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
SSKJ
cvéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo
SSKJ
donášati -am nedov. (ȃ) raba peša  
  1. 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička
  2. 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi
SSKJ
fertílen -lna -o prid. (ȋ) biol. sposoben (o)ploditve, ploden: fertilen cvetni prah; fertilna samica
SSKJ
izsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah
SSKJ
krojačíca in krojáčica -e ž (í; á) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica
♦ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis
SSKJ
léska -e ž (ẹ́) grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu
// leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
// pog. obroči iz leske leskovega lesa
♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna
SSKJ
mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í) 
  1. 1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
    ♦     muz. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
  2. 2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
  3. 3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
  4. 4. nav. mn., žarg., avt. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec
SSKJ
mŕzlica -e ž (ȓ) 
  1. 1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica
    // poljud. bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica
  2. 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo
    // potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici
  3. 3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlata
    ♦     med. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod
SSKJ
nabirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah
SSKJ
nabírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal; nabirati jabolka, krompir; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo
    // s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah
  2. 2. prizadevati si biti uspešen
    1. a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj; nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati
    2. b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike
  3. 3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube
    ●     ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku
  4. 4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko
    nabírati se prihajati kam, biti kje v določeni količini: denar za to se je nabiral več let; na šipah se je začela nabirati vlaga; ob dežju se v jami nabira voda / v kolenu se mu spet nabira voda; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja
    nabírati si ekspr.  dobivati, pridobivati si: nabirati si izkušnje, znanje; vztrajno si nabira nezadostne ocene
SSKJ
náhod -óda in -a m (á ọ́, á) vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev
SSKJ
oblèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od obleteti: zaradi nepredvidenega obleta je letalo imelo zamudo / pri obletih čebele prenašajo cvetni prah / oblet listov
// krajevno, časovno omejeno letenje okrog česa: med drugim obletom sta vesoljca preizkusila vse nove naprave
SSKJ
obnóžina in obnožína -e ž (ọ̑; í) čeb. cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah: čebele prinašajo v panj rumeno obnožino; sati z obnožino; med in obnožina
SSKJ
práh -ú in -a m (ȃ) 
  1. 1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu
    // cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah
    // kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna
  2. 2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu
    ●     ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim
    ♦     agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo
SSKJ
prašíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
    ●     bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
  2. 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom
    // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
  3. 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši
    prašíti se 
    1. 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
    2. 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
      ♦       čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka
    prašèč -éča -e: prašeči se pločniki
SSKJ
sát -a tudi -ú m (ȃ) skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata
♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati
SSKJ
senén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah
SSKJ
ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten
// krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
Število zadetkov: 25