Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
želèti -éjm nedov.
1. želeti: ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; nej doſzta 'seleti SIZ 1807, 10; Na blaſeno ſzmert ſeleim SM 1747, 2; i escse vecskrát 'zelejm KŠ 1754, 261; kakda váſz vſze 'zelejm vu lübeznoſzti KŠ 1771, 591; Selejm pokouro cſiniti KM 1783, 291; aki dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; ſteri ne 'zelejs pogibelnoszt grejsniki KŠ 1754, 243; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; kako zdai narodgyena Decza mleiko ſelei TF 1715, 8; Ar teilo ſelei SM 1747, 26; Ka 'zelej tá zapouvid KŠ 1754, 16; geto tak 'zelej potrejbcſina KŠ 1771, A4a; Dobro vam on 'zelê BRM 1823, 5; Ki dobro vino 'zelê dobiti AI 1875, kaz. br. 8; csi nyemi hüdou 'zelejmo KŠ 1754, 37; tak i vi ſeleite mleiko reicſi Bosje TF 1715, 8; reicsi Bosje ono cſiſzto mleiko ſeleite SM 1747, 24; i angyeo zákona, ſteroga 'zelejte KŠ 1771, 815; 'Zejejjo, dabi ſze hitro Dén ſzkoncsao KŠ 1754, 261; zdrávje 'zelejjo KŠ 1771, 389; ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Oh! ne 'zeli záto i moje ſzmrti KŠ 1754, 232; Ne 'zelej lüczki 'zén BKM 1789, 183; i 'seli nyim KOJ 1845, 29; ſzi naſſega 'zitka ne 'zelmo KŠ 1754, 178; bratje, 'zelte proroküvati KŠ 1771, 520; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7; ſzam 'zelo ete ágnecz vüzenſzki jeſzti zvami KŠ 1771, 245; peſzmi, ſtere ſzem dávno 'zelo BKM 1789, 3b; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870, 4; knige, ſtere ſzi dávno 'zelo vtvojem jeziki BKM 1789, 2; Geto je 'zelo vſze váſz KŠ 1771, 596; da Jo'zefi nê kastigo 'zelo AI 1875, kaz. br. 7; kaj ſzo vnougi 'zeleli viditi KŠ 1771, 43; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8
2. hrepeneti: I tvojo hi'zo 'zelejm BKM 1789, 4b; tak rávno 'selej dusa moja k-tebi KM 1783, 2; Jezus Tebé 'zelejmo BKM 1789, 37; Ako nyega 'zelejte, Zdr'zi vász BKM 1789, 11; I 'zelejo ktebi ſze vrnouti KŠ 1754, 246
3. terjati, zahtevati: Dativus 'selejo verbumi oni, z-sterimi imenüjemo KOJ 1833, 128
želejóuči -a -e
1. želeč: Ovo jaſz 'zelejoucſi ſztebov gúcsati KŠ 1754, 229; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; i ſzeo je vu edno ládjo, 'ſelejoucſi odidti KM 1796, 81; Melankton dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; zrépa ſzo ſtiri kotve vö vrgli 'zelejoucsi, da bi dén bio KŠ 1771, 426
2. hrepeneč: ma düsa csáka 'zelejoucs zdiháva BKM 1789, 206
želévči tudi želévši -a -e želeč: Dête szlatko mleko 'zelévcsi, pilô AI 1875, kaz. br. 8; i je vszáki dén vecs glászi csüti 'zelévsi mér AIP 1876, br. 9, 3
Svetokriški
želeti -im nedov. želeti: imamo s'pravjga serza shelejti nedol. k'njemu priti ǀ doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti nedol. more ǀ zhlovek bi imel urshoh sheleiti nedol. s' Davidam peretnize imeti ǀ Ne bo sadosti taisto pusledno uro shelèti nedol. ǀ my morimo yskat, shelit nedol., inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo ǀ shelim 1. ed., inu proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ jeſt neshelim +1. ed. dote ǀ drugu od nijh danas neſhelim +1. ed. ǀ shelish 2. ed. s'namy myr imejti ǀ nej sadosti de tuijh shen neshelish +2. ed. ǀ Sakaj shelishde 2. ed.+ bi tvoj priatel ratal ǀ prezej gredò gledat, kaj sheli 3. ed., inu proſsi ǀ tei greshni dushi vezh da, kakor ſama shelj 3. ed. inu proſsi ǀ karkuli messu, ali telu shelij 3. ed. ǀ sakaj ti vuprashash aku ta bolni shèli 3. ed. osdravit ǀ drusiga neshelj +3. ed. ampak naſhe isvelizhejne ǀ on neshelij +3. ed., de bi sdaj sa njega dusho proſsili ǀ G. Bug drugiga offra nesheli +3. ed. od zhloveka ǀ jest menem de ſe nei obeniga nashlu, kateri bi bil rekal de neſheli +3. ed. ǀ aku shelimo 1. mn. de bi Bug ushlishal ǀ vſe kar shelite 2. mn., inu potrebuijete, sastoin vam hozhe dati ǀ karkuli shèlite 2. mn., ali poterbujete ǀ aku ſhelite 2. mn. gnade, inu miloſti Boſhje deleshni ratat ǀ aku skelite 2. mn. de bi vam G. Bug pomagal ǀ nikuli nemislite, inu neshelite +2. mn. kjekaj gori priti ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite 2. mn. ampak vashe truplu zertlati ǀ dvej rezhy vſy ludje shelè 3. mn. doſezhi ǀ miſa pomeni ſakonski ſtan, v'kateriga ſtopit taku mozhnu sheljè 3. mn. vdovizi, inu uduve ǀ s' S. Paulam rezimo … Ali pak s'Davidam shelimo vel. 1. mn. rekozh ǀ Bug tudi je njemu dal karkuli je shelel del. ed. m ǀ je shelil del. ed. m Chriſtushau Ioger ratat ǀ je ſhelel del. ed. m, de bi my mogli dusho viditi ǀ tiga nej ſim shèlil del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal del. ed. m, inu proſsil ǀ bi shelu del. ed. m de lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile ǀ gdu je bolan de bi neshelel +del. ed. m osdravit ǀ de bi neshelil +del. ed. m dosezhi, inu vshivati v' nebeſſih erbiszhino ǀ je bila vſe od krajla doſegla kar je shelela del. ed. ž ǀ s' mladiga je bil navein imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu del. ed. s ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela del. dv. m sa Neveſto imeti ǀ drugiga nei ſo sheleli del. mn. m temuzh v'Nebu k'Chriſtuſu priti ǀ is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale, inu shelejle del. mn. ž vshivat kar lubio
Svetokriški
ženim -a m ženin: kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.
Prekmurski
žènska -e ž ženska: vſzáka 'zenſzka knige peſzmene neſzé BKM 1789, 6; 'ſenſzko z-iménom Lidio KM 1796, 129; ino je 'senſzko ſztvouro SIZ 1807, 3; nad touv 'senſzkov, dabi ſze on radüvao SIZ 1807, 7; Da ſzmo i mi vſzi i 'zenſzke KŠ 1754, 10; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8
Pleteršnik
žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
Prekmurski
Žìdov Židòva m Jud, Žid: bojdi on Törki ali Sidov TF 1715, 14; ſze escse i pogan i 'zidov lejhko zdr'zi KŠ 1754, 69; Marko Czireánſzki 'Zidov KŠ 1771, 100; Nej ga 'Zidova KŠ 1754, 154; Mi (Sidovje) ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti SM 1747, 8; Teleta kejp ſzo zlejjali ('Zidovje) KŠ 1754, 9; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Moj'zes od 'Zidovov právi KŠ 1754, 4a; 'Zidov od 'Zidovov KŠ 1771, 431; kak 'Zidovom, tak i vſzejm lidém KŠ 1754, 7; liki je ſega 'Zidovom pokápati KŠ 1771, 331; Moucs Bosja, ktera vſze zvelicsi Sidove na ime SM 1747, 19; med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo KŠ 1771, 434; da bi ſze i v-Rimi med 'Zidovmi i poganmi zá'zgala ſzvejcsa KŠ 1771, 434
Prekmurski
židòvski tudi židòski -a -o prid.
1. judovski, židovski: Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; Nej pa li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; ſze je vu 'Zidoſzko M. Czérkev vczipíla KŠ 1754, 185; Ár je predgao v 'Zidovſzkom Orſzági KŠ 1771, 2(B1b); Kakti je i li ſzamo med 'Zidoſzkim národom vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; Edne 'zidoszke novine pisejo AIP 1876, br. 9, 8; Za 'zidoszke rabbinare (pope) sôlo dá zidati AI 1875, br. 1, 8
2. hebrejski: piſzao nej 'Zidovſzki nego Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Amen je 'sidovſzka rejcs KMK 1780, 31; rejcs 'Zidoſzka KŠ 1754, 99; Kriſztusevo 'Zidoſzko i Grcsko imé ſzvedocsi KŠ 1754, 99; ſzvojo ſz. rejcs z'Zidovſzkoga i Grcskoga na laſztivni jezik obrnyeno dáo ſteti KŠ 1771, A5a; Mátaj zhája 'Zidovſzke rejcſi KŠ 1771, 1(B1a); geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2(B1b); Bio je pa napiſzek z-Grcskimi i 'Zidovſzkimi piſzkmi KŠ 1771, 252
požidòvskom po židovsko: Zsidóúl; pozsidovszkom KOJ 1833, 184
Pleteršnik
žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče-Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.-Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) soriganumshinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6, ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Pleteršnik
žȋr, m. 1) die Waldmast für Schweine (Bucheln und Eicheln); bukov, hrastov ž.; v žir goniti svinje, Mur., vzhŠt.; v žiru imeti, Cig.; — 2) die Nahrung, bes. Obst, C.; — die Fruchtbarkeit: sneg žir da, ogr.-C.; — die Nahrhaftigkeit, ogr.-C.; — die Frucht, der Nutzen, C.
Prekmurski
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
Prekmurski
žítni -a -o prid. žiten: Da naſa ſitna polá od vſzákoga zla obarjes BKM 1789, 348
Prekmurski
žív -a -o prid.
1. živ, ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 15; dugo siv biti ABC 1725, A4a; ako hocſes dugo siv biti SM 1747, 45; 'zivoga obráza bio KŠ 1771, 432; Pelali ſzo pa toga pojbára 'zivoga KŠ 1771, 404; záto ga je Boug 'zivoga dáo odneſzti KM 1796, 10; i 'ziviva ſzta vr'zena obá dvá vu ognya mlako KŠ 1771, 802; tiszti szo 'sivi zakopani KOJ 1848, 9
2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: vöra je 'ziva KŠ 1771, 443; I z-'zivim vüpanyem vöpreminém KAJ 1870, 5
3. resničen, pravi: Boug je pa 'zivi KŠ 1771, 240; Ja ſzem te 'zivi krüh KŠ 1754, 206; Düh je pa 'ziv po praviczi KŠ 1771, 464; Právo i 'zivo Boga ſzpoznanye KŠ 1754, 15; sivoga Bogha ſzvéti Szin ABC 1725, A6b; ſivoga Bogá ſzvéti ſzin SM 1747, 56; da bi ſzlü'zili 'zivomi Bougi KŠ 1771, 615; ſzo Bo'zo ſz. rejcs 'zivo neſzli KŠ 1771, A5b; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142
žívi -a -o sam. živi: Kriſztus je ſzodec 'zivi i mrtvi KŠ 1754, 113; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit sive ino mertve ABC 1725, A5a; odkud pride ſzodit sive ino mertve SM 1747, 44; pride Szoudit mrtve i 'zive KŠ 1754, 271; Odnet pride, ſzoudit 'sive i mrtve KMK 1780, 7
Prekmurski
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242
Svetokriški
živež -a m živež, hrana: njegovem Duhounem shivesha rod. ed. v' kloshtri je bilu premankalu ǀ is semle, katera kar ner vezh more vſem pomaga, inu vſem shivesh tož. ed.
Prekmurski
živína -e ž
1. živina: Vſza ona, kako tou ſivina TF 1715, 29; Naj ſzi i 'zivina pocſiné KŠ 1754, 26; liki nerázumna 'zivina KŠ 1771, 720; 'Zaloſzno lüſztvo, 'zivina BKM 1789, 341; ſteri dá kermo neimoi ſivini TF 1715, 47; ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Mlájsi .. szpodobno 'sivini KOJ 1845, 3; ktomi ſivino dáva TF 1715, 21; 'zivino i vſza dobra priglédne KŠ 1754, 85; je jáko lejpe nyive i 'sivino mejla KM 1790, 46; vo potégno 4) zemlou 'zivinov KŠ 1754, 93
2. žival: naj goſzpodüje 'zivini KŠ 1754, 95; nego ſzi drevje i 'zivino naprej ſztvouro KŠ 1771, 853; vſzáko 'zivino BKM 1789, 2; vsze szi podvrgao .. vsze 'zivino TA 1848, 7; vu racsun vzéti sze má koliko 'zivin AI 1875, br. 1, 6
Svetokriški
živitek m 1. življenje: kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik im. ed. ſtoij ǀ gnado Boshjo ſgubj, katera je shivitik im. ed. te dushe ǀ vſem da muzh, spishe, inu shivitik tož. ed. ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave vere, nijma pak siuivitik tož. ed. dobriga della 2. živež: od ſemle nyh shivitik tož. ed. imaio
Prekmurski
živléinje tudi živléjnje tudi živlénje -a s
1. življenje: Ponizno nyegovo 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Vucsenikov na ſzvejti 'zivlejnye KŠ 1771, 31; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Z-ſzlobodnov radoſztjov 'zivlênye BRM 1823, VII; odküpleni zmárnoga vaſſega vandranya ('zivlejnya) od otsákov dánoga KŠ 1754, 119; notri do naſega 'zivlejnya KŠ 1771, A2b; Da kak ne po'zmécsamo 'zivlejnya telovnoga BKM 1789, 19; ponáčišenje živlenja AI 1878, 8; stvár, štera se svojemi živlenji veseli AI 1878, 3; ſteri vſzákoi ſztvári ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Na ſzvéto ſivlenye SM 1747, 2; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Ka razmis po .. Nyegovo odicseno 'zivlejnye KŠ 1754, 106; Ár ſzo i 'zene nyihove premejnile prirodjeno ſzebi 'zivljejnye KŠ 17 71, 449; Krt je za podzemleno živlejnje stvorjen AI 1878, 10; vsepovséd nájdemo živlenje AI 1878, 3; po hudom csefketanyi i 'zivlejnyi KŠ 1754, 164; Kákſi morete biti vi vu ſzvétom 'zivlejnyi KŠ 1771, 723; ga ſz-ſzvojim 'zivlejnyem zatai KŠ 1754, 21; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem potop napelali KM 1796, 10
2. uživanje: ſzveſztvom 'zivlejnye brezi ſzvétoga 'zitka KŠ 1771, 508; Z vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; po vugodnom ſivlenyem ſzvéte Vecsérje SM 1747, 22; Csedno 'zivlênye z-blágom KAJ 1848, VII
3. živež: I razdejlo nyima je vſze 'zivlejnye KŠ 1771, 222; ki je tvoje 'zivlejnye pojo KŠ 1771, 224
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Prekmurski
žìvot -a m
1. trup, telo: Test; tejlo, 'sivot KOJ 1833, 175; Pun je 'zivot bicsuvanya BKM 1789, 68; 'Zivot (trüp) KAJ 1870, 33; Za'seni ji ſzvoj lejpi bejli 'sivot SIZ 1807, 28; gda szvoj 'sivot v-püsztini z-posztom trápis KOJ 1845, 125; steroga more zmirom na szvojem 'sivoti nosziti KOJ 1845, 90
2. življenje: tak i mi vu novoti 'zivota hodimo KŠ 1754, 192; 'Zaloszt Naj nam 'zivot ne britki AIP 1876, br. 1, 1; je právdeládnoszt znôvics na 'zivot obüdjena AI 1875, br. 2, 4; kopalinje nema život AI 1878, 4, nego escse i v'zivoti mojem bi ne oſztano KŠ 1754, 225, da ſzmo i v'zivoti naſem dvojili SŠ 1796, 529; Vſzakojacske ſzküsnyáve, ſzo nad nami v'sivoti SŠ 1796, 65
Število zadetkov: 4350