Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4
Svetokriški
Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije
Svetokriški
Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra
Pleteršnik
bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
Celotno geslo eSSKJ16
beč -a samostalnik moškega spola
1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 kovanec majhne vrednosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Prekmurski
Bèčan -a m Dunajčan: da Becsanje Maximiliana zoberoucs 'selejo KOJ 1848, 69; Gda bi 'se becsanje v-náj véksoj sztiszki vczágali KOJ 1848, 98
Celotno geslo eSSKJ16
befelih -a samostalnik moškega spola
besedilo, v katerem je izražena volja, da mora kdo kaj uresničiti; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Prekmurski
béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95
Prekmurski
béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
Pleteršnik
bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
Celotno geslo Pohlin
Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Celotno geslo eSSKJ16
belo (belu) prislov
takó, da je videti svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno
kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
beneficija -e samostalnik ženskega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
beneficium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).
Pleteršnik
bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
Celotno geslo eSSKJ16
berač -a samostalnik moškega spola
1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Svetokriški
Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis
Celotno geslo eSSKJ16
beroč2 deležje
1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih
Število zadetkov: 4350