Finančna tehnologija, finančnotehnološki
Zanima nas, kateri zapis za angleški fintech , ki označuje ponujanje finančnih storitev z uporabo programske opreme in sodobnih tehnologij, bi bil najbolj primeren v slovenščini. Gre za okrajšavo angleškega termina financial technology , v daljši obliki se pojavlja tudi kot technology-enabled innovation in financial services in banking products and services based on technology-enabled innovation . Pojavlja se v zvezah, kot so fintech podjetje , fintech banka , fintech kreditna institucija , fintech poslovni model , fintech rešitve itd. V slovenščini se na mestu levega prilastka pojavljata predvsem obliki fin-tech in fintech. Ker je okrajšava izpeljana iz finančne tehnologije oz. iz pridevnika finančnotehnološki , sprašujemo, ali bi bila primerna okrajšava finteh ? Kateri zapis bi bil glede na sistem slovenskega jezika ustreznejši, npr. finteh banka ali banka finteh ?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Mini album
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Terminološka
Mojstrska delavnica
Na AGRFT bo v juniju potekal filmski festival, na katerem bo tudi dogodek z znanim tujim igralcem. To se v angleščini imenuje master class . Gre za pogovor z vidnim strokovnjakom ob navzočnosti zainteresirane javnosti, ki je načeloma širša v primerjavi s publiko pri okrogli mizi. V slovenščini so bila v preteklosti v gledališki umetnosti že uporabljena poimenovanja učna ura in mojstrski tečaj , ki pa je bolj označeval kakovostno delavnico pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Sedaj uporabljamo strokovni pogovor. Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši?
Na AGRFT bo v juniju potekal filmski festival, na katerem bo tudi dogodek z znanim tujim igralcem. To se v angleščini imenuje master class . Gre za pogovor z vidnim strokovnjakom ob navzočnosti zainteresirane javnosti, ki je načeloma širša v primerjavi s publiko pri okrogli mizi. V slovenščini so bila v preteklosti v gledališki umetnosti že uporabljena poimenovanja učna ura in mojstrski tečaj , ki pa je bolj označeval kakovostno delavnico pod vodstvom priznanega strokovnjaka. Sedaj uporabljamo strokovni pogovor. Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši?
Terminološka
Okrajšavi kadm. in vadm.
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Okrajšave podčastniških činov v Slovenski vojski so npr. vvod. ( višji vodnik ), švod. ( štabni vodnik ), všvod. ( višji štabni vodnik ), prap. ( praporščak ), vprap. ( višji praporščak ), okrajšave mornariških častniških činov pa so npr. pork. ( poročnik korvete ), porf. ( poročnik fregate ), porbl. ( poročnik bojne ladje ), kapk. ( kapitan korvete ), kapf. ( kapitan fregate ), kapbl. ( kapitan bojne ladje ). Za admirala je že določena okrajšava adm. Ali sta za kontraadmirala in viceadmirala ustrezni okrajšavi kadm. in vadm. ?
Terminološka
Onesnaževalo
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Terminološka
Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Terminološka
Podjetje z majhno tržno kapitalizacijo, podjetje s srednjo tržno kapitalizacijo, podjetje z veliko tržno kapitalizacijo
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Na vas se obračam z vprašanjem po najboljših slovenskih ustreznicah za angleška termina small-cap company in mid-cap company . Prvi označuje podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma manjšo od 2 milijard ameriških dolarjev, drugi pa podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo praviloma od 2 do 10 milijard ameriških dolarjev (znesek v milijardah lahko odstopa od države do države). V slovenskem prostoru že obstaja nekaj možnosti, in sicer podjetje z majhno tržno kapitalizacijo in podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo , pa tudi majhno podjetje in srednje veliko podjetje . 55. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) govori o mikro družbah , majhnih družbah , srednjih družbah in velikih družbah . Pri tem bi opozorila predvsem, da bi morali v skladu z ZGD govoriti o (gospodarskih) družbah in ne podjetjih , določiti pa bi bilo treba tudi rabo pridevnika mali/majhen – menim, da bi bila primernejša oblika določna, tj. malo (podjetje), ker gre za vrsto podjetja in ne za kakovost.
Terminološka
Računalništvo v megli, računalništvo na robu
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Terminološka
Risoroman
Ne strinjam se z novim terminom risoroman , za katerega menim, da ni potreben, saj že imamo termin strip. V čem se pojma, ki ju poimenujeta strip in risoroman, razlikujeta? Zdi se mi, da slednji izraz zgolj povzroča zmedo. V novejših časih se za zvrsti stripov uporabljata še izraza manga in anima , ki opredeljujeta risarski stil stripa, v čem naj bi dodatno izraz risoroman dopolnjeval ali opredeljeval izraz strip , pa ni definirano.
Ne strinjam se z novim terminom risoroman , za katerega menim, da ni potreben, saj že imamo termin strip. V čem se pojma, ki ju poimenujeta strip in risoroman, razlikujeta? Zdi se mi, da slednji izraz zgolj povzroča zmedo. V novejših časih se za zvrsti stripov uporabljata še izraza manga in anima , ki opredeljujeta risarski stil stripa, v čem naj bi dodatno izraz risoroman dopolnjeval ali opredeljeval izraz strip , pa ni definirano.
Terminološka
Varovanec
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Ali je varovanec danes še ustrezen termin? Stroka želi ob prenovi zakonodaje uveljaviti večbesedne termine, ki vsebujejo »nevtralen« in po njihovem mnenju nezaznamovan izraz oseba. Namesto varovanec si želijo uporabljati izraz oseba pod skrbništvom oz. oseba v skrbništvu. Varovanec je termin, ki se uporablja v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2004). Po SSKJ: 1. mladoletnik, za katerega skrbi varuh: varovanca sta imela dobrega varuha 2. kdor je deležen varstva, skrbi koga: varovanci zavoda / varnostniki in njihov varovanec / rad hrani svoje varovance kanarčke 3. ekspr. kdor uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: plemiči so podeljevali cerkvene službe svojim varovancem Na področju socialnega dela in z vidika perspektive moči ter zagotavljanja enakih možnosti vedno pogosteje uporabljajo termine, ki vsebujejo izraz oseba , temu pa sledi natančnejše določilo. Zato tudi v novi zakonodaji s področja rejniške dejavnosti ne uporabljajo več termina rejenec , temveč oseba, ki je v rejništvu ipd. Strokovna javnost naj bi bila večinoma bolj naklonjena opisni terminologiji, npr. »oseba pod skrbništvom«, »oseba v skrbništvu«. Podoben termin, kot ga uporabljamo v Sloveniji, uporabljajo večinoma le v državah bivše Jugoslavije (saj vsa zakonodaja izhaja iz iste osnove: npr. štićenik na Hrvaškem). Zaprosili smo za dodatno pojasnilo, ali se je vsebina pojma varovanec v zadnjem času toliko spremenila, da je novo poimenovanje nujno in potrebno. Iz odgovora izhaja, da slovenska zakonodaja razlikuje tri oblike skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi osebami; skrbništvo nad odraslimi osebami; skrbništvo za posebne primere. V vseh treh primerih se osebe, za katere skrbijo drugi (t. i. tretje osebe), imenujejo varovanci . Vsem trem oblikam je skupno, da skrbniki za daljši ali krajši čas prevzamejo skrb za drugo osebo v celoti ali samo za premoženje oz. konkretno pravno dejanje.
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Število zadetkov: 11
Dostopnost