Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
tele -ta s tele: ta folk je bil puſtil sliti enu slatu telle tož. ed. ǀ Drugi dan najde na pashi eno kravo s' teletam or. ed. ǀ na meiſti tellet rod. mn. ſo bili eno ſtaro kravo saklali, inu offrali ǀ veliku ovaz, kaſtrunu, inu telet rod. mn. ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole. Samuel telleta tož. mn. ǀ hozhe dvej slata telleta tož. mn./dv. ſturiti ǀ ſo ſlate teleta tož. mn. molili ǀ ſo vuoli, teletta tož. mn., inu golobe predajali
Svetokriški
telesen -sna prid. telesen: Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu im. ed. s ſe vidi, inu obhaja ǀ jest nej ſim govuril od telleſsnjga rod. ed. m guanta ǀ ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne rod. ed. ž ſmerti ǀ nemajo skerbiti sa te posvetne rizhy, nikar sa shpisho, ali sa drugo teleſno tož. ed. ž potrebo ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno or. ed. ž, inu duhouno blishnyh iszheo ǀ tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh rod. mn., temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ kar an gre teh poſvejtnih, inu teleſſnih rod. mn. rezhy ǀ je sklenil nam dati te duhoune, inu teleſſne tož. mn. m dary ǀ ti Trinog ſe nej ſi ſramoval sapovedat moie persy teleſſne tož. mn. ž odresat ǀ ſamu ſa te telleſsne tož. mn. ž potrebe ǀ kadar bi my vidli s' nashimi teleſſnimi or. mn. ozhmy ǀ G. Bug ſe nemore vidit s' teleſſnemy or. mn. ozheſſamy
Svetokriški
telo -esa s telo: de li njeh telu im. ed. je sdrau, malu sa dusho maraio ǀ kaj s'enu veliku veſelje dusha, inu telù im. ed. tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ kakor je bil is Materniga Teleſſa rod. ed. prishal ǀ dusha od teleſsa rod. ed. ſe je hotela lozhit ǀ s' britko mortro ſvojga S. TELESSA rod. ed. ǀ je bil s' materniga telleſſa rod. ed. Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa rod. ed. doſegil ǀ kar more shkodovat dushi, inu teleſſu daj. ed. ǀ kateri tvojmu teleſsu daj. ed. shlushio ǀ vezh shkarbè sa telu tož. ed., kakor pak sa dusho ǀ dusho, inu tellu tož. ed. je bil sgubil ǀ uſe gnade ſa dusho, inu tellù tož. ed. ſe ſproſſio ǀ dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu telú tož. ed. ǀ de nebote ſapelani na dushi, inu na teleſſu mest. ed. ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu mest. ed. ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ karkuli nij bi moglu na dushi ali pak na telleſsu mest. ed. shkodit ǀ v'maternemtelleſſu +mest. ed. ſo bili poſvezheni ǀ she v' Maternem teleſſi mest. ed. je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ Pognadana, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi mest. ed. ǀ obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj mest. ed. noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ v'teleſsi mest. ed. ene Divize sakrit ſtoij ǀ kir do vekoma s'dusho, inu teleſsom or. ed. bomo terpeli ǀ de bi hudizh ga neuſel s' dusho, inu s' teleſſam or. ed. ǀ kir s'dusho, inu teleſſom or. ed. pudeio ǀ s'taiſtiga mejſta s'dusho, inu telleſsom or. ed. je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam or. ed. ſe polsdigne ǀ vſiga je bil reſtaukel, inu s'dusho, inu s'teleſſam or. ed. v' paku neſſil ǀ Bug ga je s' dusho, inu s'telleſsom or. ed. v'paradish poſtavil ǀ bi dobru bilu sa vashe dushe, inu teleſſa tož. mn. ǀ je vashe dushe, inu teleſsa tož. mn. lepe, inu zhiſte ſturila sveto rešnje telo sveto rešnje telo: ſvete Almare, kir ſvetu Reshnu Tellu im. ed. ſe hrani ǀ S. Reshnu Tellù im. ed. … je ena krafftna shpisha ǀ na Dan S. Reshniga Teleſſa rod. ed. ǀ est ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa rod. ed. ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament Svetiga Reshniga TELESSA rod. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga Telleſſa rod. ed. ǀ je ſoſebno andoht, inu upaine imel pruti Svetimu Reshnimu Teleſſi daj. ed. ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu Telleſſu daj. ed. posgajnuali ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV tož. ed. Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu Teleſsu mest. ed. gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam or. ed. vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim Teleſsom or. ed. ſe najdeio ǀ cilu Mashnik s'S: R: Teleſsam or. ed. v'rokah ſe prestrashi ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam or./mest. ed., kakor ſvojga praviga Shtifterja
Svetokriški
Terezija -e ž osebno lastno ime Terezija: Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina … S. Thereſia im. ed. ǀ cilu imè Thereſia im. ed. bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela ǀ nemoremo vſe bity, kakor S: Theresia im. ed. ǀ S. Tereſia im. ed. piſhe ǀ G. Bug je hotel ozhiſtit shnable Preroka Iſaia, inu ranit ſerze Svete Thereſiæ rod. ed. ǀ ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ rod. ed. Frajerze Fon Engelshaus ǀ od S. Thereſſie rod. ed. ǀ S. Theresy daj. ed. namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ imaio Thereſio tož. ed. ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit 1. Sv. Terêzija Avílska (1515–82) 2. Terêzija von Engelshaus, redovnica 3. Neka londonska gospodična
Svetokriški
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
Svetokriški
Tiberius -a m osebno lastno ime Tiberij: Tiberius im. ed. Ceſſar cilu sa Capitana nej hotel obeniga poſtavit, zhe nej bil shlahtnik ǀ Kaj bò Tiberius im. ed. Graccus na ſodni dan rekal ǀ zhe bodo ſamizo umorili, de Cornelia bò umerla, zhe pak ſamiza taku bo Tiberius im. ed. umerl ǀ Pishe Svetinius od Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. ǀ Ceſſarja Tiberiuſa rod. ed. Rimlary nej ſo mogli pogledat Tibêrij Júlij Cézar Avgúst, lat. Tiberius Iulius Caesar Augustus, rimski cesar (14–37) 2. Tibêrij Semprónij Grákh, lat. Tiberius Sempronius Gracchus (2. stol. pr. Kr.), rimski kvestor
Svetokriški
tičati -im nedov. tičati: gledaio kej tizhij 3. ed. ta shkodlivi tern ǀ Vna cell dan v'zerkvi tizhj 3. ed. ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti, nad katerem ſe je sadavil, inu she sdaj njemu v' garli tizhi 3. ed. ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy tizhy 3. ed. ǀ vſe skusi v'glini tizhe 3. mn. kakor shabe ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè 3. mn. ǀ celli dan je v' hoſtarjah tizhal del. ed. m ǀ veni glaboki skali je tizhala del. ed. ž
Svetokriški
tlaka -e ž tlaka: Pride prepoſnu kmet na tlako tož. ed. prezej v'keho ga vtakneio (II, 305) ǀ tvoje kmete cilu v'Praſnik ſilish na tlako tož. ed. hodit (V, 19) ǀ cel dan na tlaki mest. ed. lazhni, inu sheini dellate (V, 394)
Svetokriški
Tobijasov -a prid. Tobijev: En shaloſten dan je imela Tobiaſava im. ed. ž Mati (II, 253) → Tobija(s), → Tobijev
Svetokriški
Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
Svetokriški
tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.
Svetokriški
tovarištvo -a s 1. družba, tj. skupina prijateljev: tovarshtvu im. ed. je mene supelalu ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv im. ed. ſamorio zhloveka v' greh perſiliti ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva rod. ed. ſdershè ǀ od hudiga touarshtua rod. ed., inu hude perloshnoſti ſe lozhit ǀ je bejshal od tovarshtua rod. ed. ǀ inu k'vashimu tovarshtvu daj. ed. djali ǀ jeſt morem K'taistimu tovarstvu daj. ed. pojti ǀ kaj s'enu tovarshtvu tož. ed. ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ Obari mene Bug s' takorshnem golufam tu ner manshi tovarshtvu tož. ed. imeti ǀ Ieſt imam tovarshtu tož. ed., ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene hudizhe ǀ y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu tož. ed. sapuſtiti ǀ pokoſili v'tovarſtvu tož. ed. pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ v'tovarshtvu tož. ed. teh hudizou ǀ Eno takorshno loterzo shtimaio, radi v' ſvojm tovarshtvi mest. ed. imaio ǀ nej hotel obeniga lashnika v'ſvojm tovorshtvi mest. ed. imeti ǀ v' tovarshti mest. ed. krajla Nebeſkiga biti ǀ Kumaj S. Ambrosh s' ſvojm tovarshtvam or. ed. s' hishe stopi ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim tovarshtuom or. ed. sapravish 2. skupnost, skupno življenje: touarshtua rod. ed. preueliku s'enem Marternikam je imela ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero, inu tovarshtvu tož. ed. do ſmerti ǀ Iacob je bejshal tu hudu tovarstvu tož. ed. tiga hudobniga brata Esaua ǀ nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi mest. ed. prebivat → tovariš
Svetokriški
tožba -e ž tožba, tj. 1. obtožba, pritožba: leta toshba im. ed. je bila pred Vicekrajla preshla ǀ kulikajn toshbe rod. ed., praude, krega, inu ſaurashtva ſe obudij ǀ shlushbo bres vſe toshbe rod. ed., inu pomankajna fliſſik je dopolnil ǀ imam eno veliko toshbo tož. ed. ǀ ob nashim zhaſſu takorshne reve, neſrezhe, inu toshbe im. mn., inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio, inu vidio ǀ nihdar nei nej dal urshoha toshbam daj. mn. ǀ toshbe tož. mn. krivizhne ſo ushe ſmislili ǀ vſe vashe toshbe tož. mn. naprej perneſene je shlishal, inu dobro premiſlil 2. tarnanje: shegnani dan na Kateri nepade toshba im. ed. Iobaua ǀ O Salamon, lepu proſsim de bi hotu saprejti vne toshbe tož. mn. v'tuojh bukvoh sapiſsane, Kir tulikajn farshmagujesh dan tuojga rojſtua
Svetokriški
tožiti -im nedov. tožiti, tj. 1. obtoževati: prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit namen., inu proſsit de taKushne grehe imaio shtrajfat ǀ ga gre toshit namen., pred Rihtaria ǀ Odgovori Nebu: Gospud Rihter; po krivim mene semla toshi 3. ed., ona ſama je ursoh ſvoje shkode ǀ Kadar yh kounete, inu toshite 2. mn. de vam shkodio ǀ gdu ſo lety Kateri toshio 3. mn., inu ſodio ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval, ter ſodil, O strah! hudizh bo toshil del. ed. m ǀ Eliſabeth ſe nej toshila del. ed. ž ni praudala ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili del. mn. m, grehy vaſſ bodo ſtrashili 2. pritoževati se, tarnati: ym sazhne toshit nedol., inu pravit ſvoje hishe nepokoi ǀ Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat, inu toshit nedol. ǀ njemu toshi 3. ed. ſuojo naſrezho ǀ kakor uni poſly zhes katire je toshil del. ed. m Gospodar ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila del. ed. ž zhes Mosha tožiti se 1. pritoževati se: Nemore vezhi nespodobnosti biti, kakor ſe toshit nedol. zhes Boga ǀ nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit nedol., de nejma ſvoje potrebe ǀ jest imam urshoh ſe zhes te toshiti nedol. ǀ en Svet Menih je bil shal ſe k' G. Bogu toshit namen. ǀ sakaj ſe toshish 2. ed. de drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo ǀ Se netoshish +2. ed., ne marmrash zhes tvojga blishniga ǀ ſam G. Bug se toshi 3. ed. zhes kershanſtuu ǀ zhes Boga ſe toshj 3. ed. ǀ leta ſe toshe 3. ed. pruti Astrologu ǀ vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi +3. ed. ǀ vij hozhete od shalosti zagat, inu ſe toshite 2. mn. rekozh ǀ Se nekateri shtarishij toshio 3. mn. zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni ǀ kulikajn dush v' vizah ſe toshjo 3. mn. zhes ſvoie erbe ǀ Nikar, nikar ſe netoshi +vel. 2. ed. zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ nikar ne marmrajte, inu ſe netoshite +vel. 2. mn. zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary ǀ Netoshiteſe +vel. 2. mn. tedai vezh zhes deſſ, ſneih, vejter, Susho, tozho ǀ zhes kateru ſam Bug ſe je toshil del. ed. m Preroku Ezechiellu ǀ nej zhloueka taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil +del. ed. m ǀ cello nuzh bo plèſsala, inu ne bo ſe toshila del. ed. ž de je trudna ǀ eni bodo ſe toshili del. mn. m zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ Nepuſtite de bi dalai ſe zhes vas toshile del. mn. ž 2. z osebkom v daj. ne se ljubiti: she zhes dan vam ſe toshi 3. ed. po zerkuah hodit ǀ ſa obenu dellu neprime, cilu ſe ij toshi 3. ed. preſti ǀ inu vener tem blishnim ſe toshj 3. ed. ijh hodit poshlushat
Svetokriški
travnik -a m travnik: En dan kir je s'drugimy dellauzy en traunik tož. ed. koſſil ǀ roshize lepu na trauniki mest. ed. Zvetè ǀ nyve trauniki im. mn., inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti ratali
Svetokriški
trdo prisl. 1. trdno: ony sdaj jo taku tardu dershè de bi raijshi ſe pustili shivi odrèti, kakor pak taisto prelomit ǀ je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha tardu ſe poſtiti ǀ noge tardu perbite ǀ ſlatku, inu tardu je ſpal ǀ brizhy ga bodo lovili, terdu ſveſali s' shtriki, inu ketnamy ǀ cello nuzh terdu objetiga je dershal ǀ sapuvid je taku terdu dershal ǀ poſte terdu je dershal 2. trdo: cellu lejtu tardu dellate 3. za gotovo: Kadar edn sa gvishnu, inu tardu dershj, inu ſodji de njegou blishni je kaj hudiga ſturil primer.> terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ ſe poſtimo tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej
Svetokriški
trenta -e ž vrsta žemlje: ena ſama trenta im. ed. kruha je naſſitila 50. Nunn ǀ je shivil de nej kakor polovizo ene trente rod. ed. ſnedil ǀ en peſs vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento tož. ed. s' mise vſel ǀ vſamej duej trenti tož. dv. kruha ǀ lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente im. mn. rataio ← kor. nem. trènte ‛vrsta žemlje’
Svetokriški
tretji -a štev. tretji: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti im. ed. m je America ǀ Ta tryetia im. ed. ž je bila Theodolinda ǀ Ta tretja im. ed. ž lubesan je te ſoſeſke, namrezh kadar en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie im. ed. s enimu Vollu ǀ Te tretje rod. ed. ž vere tudi nimash ǀ od te Tryete rod. ed. ž Pershone, namrezh od Svetiga Duha ǀ Enimu je bilu imè Manzius, timu drugimu Joannes, timu trjetimu daj. ed. m Julianus ǀ ta tryeti tož. ed. m meſiz je porodila ǀ NA TRETI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ ta treti tož. ed. m dan gre napruti ǀ NA TRETIO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ NA TRETIO tož. ed. ž INV DVAJSETO NEDELO PO S: TROYCI ǀ ga peleio veno drugo, inu tryetio tož. ed. ž shtalo ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti mest. ed. ž zukrene mandelne ǀ tryetij im. mn. m pak prevezh poſvetne opravila dopernashajo ǀ Letu govorj v' tretjeh mest. mn. Moſſevih Bukuah tretji tal m tretjina: ta tryeti im. ed. m tal G. Bogu ſe je bil v' punt poſtavil ǀ ta trjeti tal tož. ed. m ſvejsd is Nebeſs je bil na semlo potegnil v tretje v tretje: V'tretje v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak, inu ſladak
Svetokriški
trgati -am nedov. 1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio → trije
Svetokriški
trgati -am nedov.1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio
Število zadetkov: 622