Fran > Svetokriški

Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dar -a m dar: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni dar im. ed. Boshy ǀ Proſsio Iogri sa dar tož. ed. S: Duha ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram or. ed. te lepote zerali ǀ ſedem darou rod. mn. Svetiga Duhà ǀ Inu Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij rod. mn. inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove tož. mn. talaio ǀ sa vſe dary tož. mn. taisti dan prejete ǀ Imate ſpumnit na dary tož. mn., inu gnade Boshje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

David -a m osebno lastno ime David: David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dolžan -žna prid. 1. obvezan: Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad pred tem reshalenim Gospudam, kakor je bil dolshan im. ed. m ſturiti ǀ ſledni karshenik je dolshan im. ed. m verouati ǀ Ti ſi dolshan im. ed. m bil njemu offrat tuojo dusho, tuoje tellu, inu tuoje ſerce ǀ je dolſhan im. ed. m ſe pofliſſat dobra djania dopernashat ǀ ſi tudi dolshna im. ed. ž skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ otrozi ſo dolshni im. mn. m shposhtovati ſvoje starishi, kakor Bug je sapovedal ǀ letu ſo dolshni im. mn. m vſi vejdit, inu snati, aku hozheo Isvelizheni bitij ǀ Letu ſo dolshne im. mn. ž vſe shene ſturiti 2. dolžen, imajoč dolg: dolh sa tiga dolshniga tož. ed. m ži. plazhat ǀ Zhe ſte dolshni im. mn. m, ter shelite vaſhe dolge skoraj plazhat 3. kriv: n'hozhesh ſe dolshna im. ed. ž dati, nozhesh povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ doshna im. ed. ž sponaj ſe pred spovednikam ǀ Ne bodem dolshniga tož. ed. m ži. Boga delal, Kakor Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

gnada -e ž milost: gnada im. ed. S. Duha te zhudeſsa v'zloveku ſtury ǀ moja S. gnada im. ed. bo s'zhaſsam premankala ǀ preſs vſe milosti, inu gnade rod. ed. ſo s'taistim ſe maſhzvali zhes ſvoje nepriatelne ǀ on je tuoi S: gnadi daj. ed. ſe samiril ǀ podeli meni tvojo S. Gnado tož. ed. ǀ kadar hozhe v'gnado tož. ed. Boshjo priti ǀ aku bote v'gnadi mest. ed. Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ katiri ſo bily v' gnadi mest. ed. Boshy leti ſo bily shegnani ǀ bodo nepolneni s'gnado or. ed. S: Duhà ǀ she v' Maternem teleſſi je bil s' gnado or. ed. Boshjo napolnen ǀ Bug is svojo ſuſebno gnadnobi or. ed.+ njega neobarval ǀ oblak is Kateriga vſe gnade im. mn. bodò s'Nebeſs doli na semlo lejtale ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad rod. mn., darij inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Pofliſsajmo ſe daleshni ratat gnadam daj. mn. ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade tož. mn., inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ s'ſvoimy S. gnadami or. mn. vaſs napolnit ← srvnem. genāde ‛milost’; → negnada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kraljevstvo -a s kraljestvo: cellu Engelendersku Krajleſtvu im. ed. je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Ta zholn pomeni tu Nebeſhku krajleustvu im. ed. ǀ moje Nebu bo vaſhe krajlevſtvu im. ed. ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu im. ed. je enaku deſſedim Divizam ǀ pridi k'nam tuoje krajlestvu im. ed. ǀ vam shlishi tu Nebeshku krajleveſtvu im. ed. ǀ Nabesku Krajlèuſtu im. ed. je glih enimu kupzu ǀ tajſtu kralevſtvu im. ed. je taku shlahtnu ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne Rimskiga Krajleſtva rod. ed. ǀ ty vbosi bi bily erbizhi nebeſhkiga krajleuſtva rod. ed. ǀ poſseſs Nebeshkiga krajleustva rod. ed. doſegli ǀ is celliga ſvojga Krajleſtua rod. ed. ǀ polovizo ſvojga krajlevſtua rod. ed. je bil tajſti oblubil ǀ je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua rod. ed. bandishati ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva rod. ed. ǀ bi poloviza vashiga krajleſtvua rod. ed. dal ǀ erbizhi Nebeshkiga krajleveſtua rod. ed. ǀ sdaj bi jest en Firsht Nebeſhkiga krajlestva rod. ed. ratal ǀ Aſsuerus vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva rod. ed. ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ sa dobizhik Nebeſhkiga krajlestua rod. ed. nemorite eno uro zhuti ǀ to dusho ſa krajlizo Nebeskiga krajlevſtva rod. ed. poviksha ǀ to Erbszhino nebeshkiga krajlevustua rod. ed. bodete poſedli ǀ Chrish je ſcepter mojga krajleveſtva rod. ed. ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva rod. ed. ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua rod. ed. ǀ pred Crucifixam je klezhal, inu Boga sa ta Sveti myr ſvojmu Krajleſtvi daj. ed. proſſil ǀ malu yh bo v'Nebeshku Krajleſtvu tož. ed. prishlu ǀ sa Nebeshku Krajleustvu tož. ed. n'hozhe molit ǀ je rojen ſa ſemelsku, inu nebeſku krajlevſtvu tož. ed. ǀ Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu tož. ed. vſel ǀ Je regeral Rimſku krajleuſtvu tož. ed. Claudius Ceſſar ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu tož. ed. perpravit ǀ Catharini sapuſtil Kraileſtvu tož. ed. ǀ Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu tož. ed. ſicilio ǀ Tigranu sheno, inu krajleveſtvu tož. ed. je bil povernil ǀ ima krajleveſtu tož. ed. poerbat ǀ leta bò krajlevuſtvu tož. ed. imel ǀ ſa Nebesku krajleſtuu tož. ed. morio biti glih pildu Synu Boshimu ǀ sa tu NebeshKu Krailestvu tož. ed. ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu tož. ed., inu shivejne odvſeti ǀ taku majhinu shtimaio tu vezhnu nebesku Kraljeſtvu tož. ed. ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu tož. ed. pousdignel ǀ je jo v'Nebeſhku Krajleustuu tož. ed. pelal ǀ on je taisti Kateri shpisha nikar li enu ſamu Meſtu, deshelo, ali Krajleuſtuu tož. ed., ampak vſe Kar je shiviga na ſuejtu ǀ de bi veliku raijshi bily sgubili njeh kraljevustu tož. ed., kakor leto ſpodobno navado prelomili ǀ Ie proſsu Rasbojnik na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu tož. ed. ǀ de bote tu Nebesku krajleſtu tož. ed. doſegle ǀ Liſimacus Macedonski krajl, kadar je bil ſvoje krajlevſtue tož. ed. s'en glaſs vode ſgubil ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim krajleſtvi mest. ed. ǀ v' Franſkem krajlevſtvi mest. ed. je bil en Mogozhen Firsht ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi mest. ed. ǀ Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi mest. ed. zhes ozheta obudi ǀ v' tem krajlevſti mest. ed. Sicilia ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi mest. ed. ǀ G. Bug eno ſtopino, eno dobro miſſu, enu ſvetu dellu s'Nebeskim Krajleſtvam or. ed. polona ǀ krajl Dauid, satorai de ſi lih je imel veliku opravit s'ſvojm krajleustvom or. ed. ǀ vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva im. mn. ǀ je vezh uredna, kakor vſe kraileſtva im. mn. tiga Sveità ǀ vſe poſvejtne zhaſtj, bogaſtva, Krejleſtva im. mn., troshti, inu veſſelja spodobnu ſe imaio sanizhovati ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy rod. mn. ǀ vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi rod. mn., KaKor Alexander ta VeliKi ǀ mu oblubi dati doſti otrok, deshel, inu Krajleſtva tož. mn. (?) ǀ ti imash oblaſt nikar li zhes nashe krajlevſtua tož. mn., ampak tudi zhes nashe pershone ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tož. mn. tiga ſvejta ǀ je bil oblubil njemu dati vſe krajleveſtua tož. mn. tiga ſvèta ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti Nebeſhki, Katere G. Bug je postavil regierat te Krajlestva tož. mn. → kraljev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

obrisati -išem dov. obrisati: G: Bug ym obrishe 3. ed. te vjokane ozheſsa ǀ ò ti moj sveti Dauid, inu obriſhi vel. 2. ed. tuoje vjokane ozhij ǀ Vſimi oſsel leta fazonetel, ter obrishi vel. 2. ed. tvoje ſolse ǀ obriſhite vel. 2. mn. vaſhe vujokane ozhij ǀ bò obriſſal del. ed. m ſolſſe is vashih ozhy ǀ to bi s' velikem poterplejnam te Boshie vſta obriſala del. ed. ž obrisati se obrisati se: en nepresheren Fant, mu je bil v' oblizhe plunil, Diogenes ſe oprishe 3. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

oča -a m oče: Dauid pak kakor en vſmileni Ozha im. ed. sapovej ſuojm ſlushabnikom ǀ Moli uni, ter pravi: ozha im. ed. nash, alivener Boga ne lubi ǀ ò moj lubi zartani ozha im. ed., vij bi ga prezei od vaſs ſunili ǀ Moj S: Ozha im. ed. Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha +im. ed. m ǀ en ozhaje im. ed.+ bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom ǀ raunu Kakor ſim bil jest s'mojm ozham or. ed. sturil, taku ſe meni sdaj pourazha V stranskih oblikah se razen v zapisu ozham (I/2, 113) uporablja osnova očet-; → oče.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ponižati -am dov. narediti ponižnega: te preusetne ponisha 3. ed., te pravizhne polona, inu te sgublene dushe isvelizha ǀ kakor taistiga ſim bil ponishal del. ed. m, taku sdaj bom tudi tebe ǀ Ah prekleta poſvejtna preuſetnoſt? koku glaboku ſi ti mene ponishala del. ed. ž ponižati se izkazati ponižnost: hozhem ſe ponishat nedol., de bom isvelizhen ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad nedol. pred tem reshalenim Gospudam ǀ Sakai ſe tulikajn pred nym ponishash 2. ed. ǀ Sakaj tedaj ſe tulikain ponijshash 2. ed. ǀ On ſe prednami ponisha 3. ed. ǀ zhlovek ſe poniſha 3. ed. kadar ima semelske, inu po ſveitne opravila ǀ ponishajteſe vel. 2. mn. v' vashim ſerzi ǀ Ta kateri nar vezh ſe je ponishal del. ed. m, danaſs je zhes vse povikshan ǀ Vener ſe taku ponishala del. ed. ž, kakor de bi bila ta ner nenuznishi dreu ǀ zhe bote … pred Bugam ſe ponishali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

poslušalec -lca m poslušalec: Sdaj bi hotel veidit od tebe moj poshlushaviz im. ed. ǀ letij tuoji poshlushavizi im. mn. ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe ǀ de bi mei temi isvoleni ſe nashli, kakor ſe troshtam de ſe bodo nashli moy Poslushavizi im. mn. ǀ Premiſlite moy Poshlushauzi im. mn. ǀ Vam moj pushlushavizi im. mn. nej treba, de bi v' takorshno nevarnoſt ſe podali ǀ Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou rod. mn. ſtopi ǀ tedaj jest nemorem danaſs vſe ſerza moijh Poshluſhavizou rod. mn. vkrasti ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou rod. mn. sadene ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih Pushlushauzou rod. mn. ǀ kaj bi imel drugi dan Svojm Poshlushavizom daj. mn. naprej perneſti ǀ S. Paulus je djal ſvojm Poshlushavizam daj. mn. ǀ nekateri Pridigary ſe boje resnizo ſvojm Poshluſhavizom daj. mn. povedat ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize tož. mn. ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze tož. mn. s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ en dan Dauid je ſvoje Poshluſhavce tož. mn. vpraſhal ǀ malu pobulshaina per takorshneh poshlushavzih mest. mn. ſe vidi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

prelomiti -im dov. prekršiti: n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se: kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

premisliti -im dov. 1. premisliti: aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti: kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

prerokovati -ujem nedov. prerokovati: Veliku lejt poprei ſim puſtil prerokovati nedol. de na krishu hozhem umreiti ǀ yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati nedol. ǀ negledajte aku on vſe jesike govorij; aku on prerokuie 3. ed., aku te hude ysgajna ǀ Prerokuje 3. ed., de ludy ſapele, Mrejshe poloshi ǀ kakor en Astrologus je njemu prerokoval del. ed. m ǀ Je prerokoual del. ed. m dueim Jogrom ǀ kakor je od nas Oſeas prerokovalc del. ed. m ǀ je lepu prerokaval del. ed. m Dauid → prorokovati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razžaliti -im dov. razžaliti: on Boga, ali suojga blishniga ijszhe reshalit nedol. ǀ kadar ti reshalish 2. ed., inu reserdish tuojga Firshta ǀ nej sadosti de ti obeniga ne reſhalish 2. ed. ǀ nej sadosti de tvoje Starishi nereshalish +2. ed. ǀ Sam ſebe sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali 3. ed., inu potle sa gnado ga proſsi ǀ nihdar njega njega nereshali +3. ed. ǀ Ozha Nebeski je vſmilen nam odpuſtj, kadar ga reshalimo 1. mn. ǀ ſe varvamo de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo +1. mn. ǀ G: Boga v'njegovi hishi reshalite 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite +vel. 2. mn. ǀ kadar drugi tebe reshalio 3. mn. imash poterpeshlivu prenesti ǀ temuzh tega Saurashyo, sanizhujejo, inu reshaljo 3. mn. ǀ maihinu karshenikou ſe najde, de lete dny Boga nereshalio +3. mn. veni ali drugi vishi ǀ Bug je taku dobrutliu, inu vſmilen, nikar ga nerashalite +vel. 2. mn. ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil del. ed. m ǀ nej ſo mene premagali de bi Boga reſhalil del. ed. m ǀ vſelei ga je pred ozhmy imel, de bi njega nereshalil +del. ed. m ǀ ſkerb, katero je Adam imel, de bi nerashalil +del. ed. m ſvojo naveſto Euo ǀ jest ſim tvoje S. Sapuvidi prelomila, tebe mojga Boga reshalila del. ed. ž ǀ nihdar vezh tebe nebom reſhalila del. ed. ž ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila del. dv. m ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili del. mn. m, kakor zhastili ǀ ſe sgrevajo de ſo G. reſhalili del. mn. m ǀ Boga proſsjl, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili +del. mn. m ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razžaljen -a prid. razžaljen: Pravizhnu ſe ſpodobi de s'tem is Katerem druge reshali, je reshalen im. ed. m ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit, inu reshalem im. ed. m ǀ na lete beſſede ta reshaleni im. ed. m dol. Syn ſe sdershi, potolashi, inu omezhi ǀ ſtrashni glaſs tega reshaleniga rod. ed. m, inu pravizknu Serditiga Boga ǀ od reshalene rod. ed. ž pravize Boshje ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga tož. ed. m ži. od teh nemarneh greshnikou ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu tož. ed. s, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad pred tem reshalenim or. ed. m Gospudam ǀ aku drugazhi samerkaio ſò mozhnu reshaleni im. mn. m ǀ je bil potalashil nyh ſerdita, reshalena tož. mn. s, inu puntarska ſerza

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rekoč2 delež. rekoč: naſs sa myr proſsi rekozh. Pax vobis ǀ G. Bug je leto oblaſt dal tudi Mashnikom, rekózh ǀ Rane Christushave je kushoval rekòzh ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tiga ſvejta, rekozhc: Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish ǀ uni krajl je vuprashal rekozk ǀ Ahias ij grè napruti rekoz ǀ nje lubi Zartani Syn je zhaſtitu od ſmerti gori vſtal, rekozs ǀ Kateru poterdi Iustinus Micho; reKonzh ǀ Ieſt pak bom G. Boga proſsil, rekotzh ǀ per Altariu vas opomina de bi vashe ſerza, imeli per Bugu dershati, rekozth ǀ kakor oblubi rakozh im. ed. m ǀ Dauid naſs sagvishna rekoh ǀ Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhes takushne ſe toshi rokozh ǀ kakor ozhitnu ſe pusti shlishat s'kusi Isaja Preroka, rezozh tako rekoč tako rekoč: naſs oſlepi, inu sapele, inu taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo ǀ cilu Nebu, inu taku rekozh Sama S. Troijza je shaluala ǀ danaſs (taku rekoth) vaſhe isvelizhejne ſe vgmera Deležju rekoč v večini primerov sledi citat v latinščini.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.