priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja;
on je primeren za to delo;
za dež primerna obutev;
stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka// ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času;
uporabljati primerne besede;
ta obleka za gledališče ni primerna;
njihovo vedenje ni primerno 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj;
vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem primérno prisl.:
primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami
primérni -a -o sam.:
nič primernega ni mogel dobiti
♦ šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.