Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Razlikovanje med pridevniškima oblikama »svet« in »sveti«
SSKJ²
razméroma prisl. (ẹ̑)
izraža visoko mero, stopnjo glede na primerjano: dežela je razmeroma bogata z gozdovi; promet v mestu je razmeroma gost; v pokoj je stopil razmeroma zgodaj / taki primeri so razmeroma redki; zrak je razmeroma vlažen precej
izraža visoko mero, stopnjo glede na primerjano: dežela je razmeroma bogata z gozdovi; promet v mestu je razmeroma gost; v pokoj je stopil razmeroma zgodaj / taki primeri so razmeroma redki; zrak je razmeroma vlažen precej
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
razvíjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal
b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič
c) zvito: razvijati lepak, zastavo
2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek
// delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest
3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja
4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem
1. delati, da kaj preneha biti
a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal
b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič
c) zvito: razvijati lepak, zastavo
2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek
// delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest
3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja
4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete
5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem
- razvíjati se
1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo
// prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo
2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati
// dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste
3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca
♦ meteor. nad Atlantikom se razvija območje visokega zračnega pritiska
4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje
● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje
- razvijajóč -a -e:
razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina
Celotno geslo
Vezljivostni G
razvíjati se -am se nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
v posplošenem pomenu kaj postopno delati se, spreminjati se
Dežela se razvija (v industrijsko državo).
Dežela se razvija (v industrijsko državo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, močnejši, zrelejši delati se, spreminjati se
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.
3.
kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na kom/čem / kje / kod
Pri tem procesu se razvijajo plini.
Pri tem procesu se razvijajo plini.
4.
iz meteorologije kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na čem / nad/pod čim / kje / kod
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.
SSKJ²
rédkokatéri -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄)
malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
Celotno geslo
Vezljivostni NG
réven-vna -opridevnikPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- siromašen
- kdo biti reven med kom
- , kdo/kaj biti revnejši od koga/česa
- zelo majhen
- kaj biti reven s čim
- navadno ekspresivno skromen
- kaj biti reven s čim
- , kaj biti reven za kaj
- revnejši za
SSKJ²
rób1 -a m, mn. robôvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑)
1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele
// površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti
// skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika
2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo
// zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom
3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi
// temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove
4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini
// nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih
5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju
● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu
♦ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; jezikosl. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu
1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske / označiti desni in levi rob cestišča; robovi travnika / ostro začrtani robovi oblaka; poudariti robove ustnic / postaviti kozarec preblizu roba mize; razdalja od središča do roba; ob robu hiše ob koncu, kraju; zasaditi drevesa ob robu parcele
// površina, prostor ob tem delu: sesti na rob klopi; zapeljati na desni rob cestišča; zapisovati pripombe na rob lista; nositi plevel na rob njive; ustaviti se na robu planote; iti po robu pločnika; z gozdom porasli robovi doline / vas na robu gozda blizu, zraven; živeti na robu mesta v predmestju; pren., knjiž. rob družbe, zavesti
// skrajni zgornji del ob odprtini: okrušiti rob skodelice; naliti kozarec do roba; vaza z brušenim robom / nagniti se čez rob vodnjaka; voda je pljuskala čez rob čolna / stati na robu brezna; rob jame, kotanje; jarek je do roba poln vode / rob krožnika kjer se konča globoki del krožnika
2. ozek pas ob skrajnem zunanjem delu ploskve, površine: slike brez roba; pismo s črnim robom kot znamenje žalovanja / narediti na gredici rob iz cvetja / oblaki so imeli zlat rob / puščati rob na začetku lista nepopisani del / hlače brez roba zaviha; plašč s krznenim robom obrobo
// zavihani, upognjeni, odebeljeni del, ki skrajni zunanji del zaključuje, utrjuje: rob se odrobi; pustiti v robu dovolj blaga; širok rob pri krilu; lonci brez roba; lončena skleda z robom
3. kar nastane na zunanji strani ob stiku dveh ploskev: posneti robove z obličem; udariti se ob rob; zaobljeni robovi pohištva; robovi opeke, škatle, trama; ogli in robovi
// temu podobna vzboklina, vzboklinica: robovi na kamnu se v vodi obrusijo; robovi v čevljih ga žulijo; žlebičaste vdolbine in robovi / hlače z robom z zalikanim pregibom po vsej dolžini hlačnice spredaj in zadaj; pren. življenje mu je obrusilo robove
4. mesto, kjer se spremeni nagib nagnjenega sveta: razgledovati se z roba; steza vodi čez rob; povzpeti se po strmini na rob; vas leži na robu; svet sten in robov / spustiti se po robu strmini
// nav. mn., nar. razčlenjen strm svet: robovi in stene so zapirali globeli; pašniki po sončnih robovih; lisica se skriva v robovih
5. s prilastkom velika bližina, možnost nastopa ali prenehanja zlasti določenega stanja: pripeljati podjetje na rob krize; priti na rob propada; biti na robu živčnega zloma / poslovati na robu rentabilnosti komaj še rentabilno; dežela živi na robu lakote v velikem pomanjkanju
● ekspr. mera njegovega potrpljenja je polna do roba ne more več ostati neprizadet; publ. traktor je konja izrinil na rob poljedelstva namesto konj se vse bolj uporabljajo traktorji; pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj; publ. živeti na robu zgodovinskega dogajanja ne udeleževati se ga; publ. ob robu se bo razprava dotaknila še nekaterih novosti mimogrede; publ. opombe ob robu dogodkov manj pomembne, obrobne; ekspr. postaviti se komu po robu upreti se mu
♦ bot. listni rob; fiz. lomni rob rob optične prizme, od katerega se pri prehodu skozi njo lomi svetloba; geom. rob črta, v kateri se stikata dve ploskvi telesa; jezikosl. jezični rob sprednji in obstranski del jezika; šah. rob šahovnice vsaka od štirih končnih vrst polj na šahovnici; teh. centrirni rob ki omogoča natančno prileganje enega okroglega dela k drugemu
SSKJ²
róden1 -dna -o prid. (ọ̄)
1. ekspr. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela
2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči
● vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil
1. ekspr. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela
2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči
● vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil
Pleteršnik
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
samostójen1 -jna -o prid.
1.
ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega; ki vsebuje, izraža tako presojo
SINONIMI:
2.
ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega; o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega
SINONIMI:
3.
ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: svoboden1
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Sáška2 -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška zvezna dežela|: v ~i na Saškem
sáški -a -o (ȃ)
Saščàn -ána in Saščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Saščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
sáški -a -o (ȃ)
Saščàn -ána in Saščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Saščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Schléswig-Hólstein -a [šlezvik-holštajn] m, zem. i. (ẹ̑-ọ̑) |nemška zvezna dežela|: v ~u
schléswig-hólsteinski -a -o (ẹ̑-ọ̑)
schléswig-hólsteinski -a -o (ẹ̑-ọ̑)
Svetokriški
setimski -a prid. šitimski: Kaj menish sapelat Nem. Nem. kakor ſi bil sapelal vne maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali v' tej Settimski mest. ed. ž desheli, od katerih Svetu Piſſmu pravi (V, 163) Šitím, lat. V Settim (SP 4 Mz 25,1), dežela Moabcev
Svetokriški
Skitija -e ž zemljepisno lastno ime Skitija: Scithia im. ed. ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro ǀ kakor nam samorio ſprizhat Scithia im. ed., Europa, Thracia, inu Achaia ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat noter v' to deshelo Scythio tož. ed., kir vekshi tall ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ pojte v'scithio tož. ed., inu tankaj bote vidili de po simi, inu po lejti ſo od veliziga mrasa smersli ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby, v'Scity mest. ed. Skítija, antična dežela na jugovzhodu Balkanskega polotoka
Jezikovna
Sklanjanje v nazivih nemških zveznih dežel
Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?
Primeri:
- Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
- Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
- Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
- Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg
Hvala!
Celotno geslo
Vezljivostni NG
skóp-a -opridevnik
- nedarežljiv
- kdo/kaj biti skop s čim
- , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
- , kdo/kaj biti skop glede česa
- količinsko premajhen, komaj zadosten
- kdo/kaj biti skop s čim
- , kdo/kaj biti skop pri čem, kje
- , kdo/kaj biti skop glede česa
Pleteršnik
slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.-Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 15
- 16
- 17
- 18
- 19
- 20
- 21
- ...
- 23
- Naslednja »
Število zadetkov: 458
Dostopnost