Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Sveta dežela
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svete dežele samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno nadomestno ime
Palestina
IZGOVOR: [svéta dežêla], rodilnik [svéte dežêle]
PRIMERJAJ: dežela
Pravopis
Svéta dežêla -e -e ž, zem. i. (ẹ́ é) Palestina: v ~i ~i
SSKJ²
svojepráven -vna -o prid. (á ā)
zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela
♦ pravn. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo
SSKJ²
šentflorjánski -a -o [šentflorjanski in šəntflorjanski] prid. (ȃ)
iron., v zvezi dolina šentflorjanska dežela z licemerskimi, nekulturnimi prebivalci, razmerami: Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

SSKJ²
škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á)
1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot vzklik o ti škrat ti
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
Celotno geslo ePravopis
Šrilančan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šrilančana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [šrilánčan], rodilnik [šrilánčana]
BESEDOTVORJE: Šrilančanov
Celotno geslo ePravopis
Štajerska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štajerske samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severovzhodni Sloveniji
zvezna dežela v Avstriji
IZGOVOR: [štájerska], rodilnik [štájerske]
BESEDOTVORJE: Štajerec, Štajerka, Štajerčev, Štajerkin, štajerski
ZVEZE: miss Štajerske
PRIMERJAJ: Štajersko
SSKJ²
štájerski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Štajerce ali Štajersko: štajerski hribi; štajerska dežela / štajerska narečja / štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc; štajerska vina / štajersko-koroška meja
♦ vet. štajerska pasma pasma kokoši jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc
    štájersko prisl.:
    govoriti (po) štajersko
Celotno geslo ePravopis
Štajersko
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štajerskega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
pokrajina v severovzhodni Sloveniji
zvezna dežela v Avstriji
IZGOVOR: [štájersko], rodilnik [štájerskega]
BESEDOTVORJE: Štajerec, Štajerka, Štajerčev, Štajerkin, štajerski
PRIMERJAJ: Štajerska
Celotno geslo Pohlin
Štajersko [štȃjersko] samostalnik srednjega spola

Štajerska

SSKJ²
talílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč
● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo
♦ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev
Celotno geslo eSSKJ
tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo]
    1. zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Argentine
      1.1. skladba, glasba za ta ples
STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
Celotno geslo Frazemi
têle Frazemi s sestavino têle:
častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, glédati kot têle v nôva vráta, strméti kot têle v nôva vráta, zláto têle
Pleteršnik
tíkati 2., tȋkam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
Pravopis
Tirólska -e ž, zem. i. (ọ̑) |avstrijska zvezna dežela; italijanska pokrajina|: v ~i na Tirolskem
tirólski -a -o (ọ̑)
Tirólec -lca m s -em preb. i. (ọ̑)
Tirólka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Tirólčev -a -o (ọ̑)
SSKJ²
tisočér -a -o štev. (ẹ̑)
1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin
2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska
    tisočéro prisl.:
    streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih
Pravopis
tisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) |tisočih vrst|: seznam ~ih rastlin; poud. slišati odobravanje iz ~ih ust |iz številnih|; publ. dežela ~ih jezer |Finska|
tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
Celotno geslo Frazemi
tisočér Frazemi s sestavino tisočér:
dežêla tisočérih jézer, držáva tisočérih jézer
SSKJ²
toníti tónem nedov. (ī ọ́)
1. izginjati pod (vodno) gladino: kamen je hitro tonil
2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se: pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik: toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo
● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; ekspr. geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza
    tonèč -éča -e:
    toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce
Število zadetkov: 458