Zadetki iskanja
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]
ETIMOLOGIJA: ↑balon
- 2. ki je v zvezi z balonom 1.
- 3. ki je v zvezi z balonom 3.
- 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom
- 4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
- 5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
ETIMOLOGIJA: ↑balon
SSKJ²
dèžen2 -žna -o [dəžən] prid. (ə̄)
nanašajoč se na dež: dežne kaplje / dežni oblak / dežni plašč plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane
nanašajoč se na dež: dežne kaplje / dežni oblak / dežni plašč plašč iz lahke, goste tkanine, navadno impregnirane
Geografija
Celotno geslo
Sinonimni
Geografija
SSKJ²
diolén -a m (ẹ̑)
tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen
// tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče
tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen
// tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče
Geografija
Geografija
Geografija
Planinstvo
SSKJ²
obrizgávati -am nedov. (ȃ)
1. z brizganjem močiti, vlažiti: obrizgavati prašna tla; obrizgavati z vodo / ekspr. dežne kaplje so mu obrizgavale glavo
2. z brizganjem dajati, nanašati na kaj: obrizgavati stene s cementno malto
1. z brizganjem močiti, vlažiti: obrizgavati prašna tla; obrizgavati z vodo / ekspr. dežne kaplje so mu obrizgavale glavo
2. z brizganjem dajati, nanašati na kaj: obrizgavati stene s cementno malto
SSKJ²
odbíjati -am nedov. (í)
1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija
// fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak
1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija
// fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak
- odbíjati se
1. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja: dežne kaplje se odbijajo od tal; zrnca peska se odbijajo od blatnika; valovi se odbijajo od skal
2. svetiti se, kazati se na površini česa: svetloba lune se odbija na vodni gladini
// ekspr. izrazito se odražati, kazati: obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba
● klici so se odbijali od skal so odmevali
- odbijajóč -a -e:
odbijajoč udarce, so se umikali; njena odbijajoča hladnost ga je žalila; odbijajoče vzdušje; prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti; sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega
SSKJ²
odskakováti -újem nedov.(á ȗ)
1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu
2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami
// tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine
3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov
1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari: ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi oškropil / odskakovala sta in se spet približevala drug drugemu
2. zaradi sunka, sunkov za hip se oddaljevati od podlage: na vozu so odskakovali zaboji s steklenicami
// tako se premikati: kolesa so počasi odskakovala po kotanjasti cesti; voz je odskakoval čez debele korenine
3. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja; odbijati se: žoga je odskakovala od tal; krogle so odskakovale od zidov
- odskakováje :
kovanca sta se odskakovaje kotalila po tleh
- odskakujóč -a -e:
voz je odskakujoč drvel po klancu; od tlaka odskakujoče dežne kaplje
SSKJ²
peketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu
// peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas
● ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil
slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu
// peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas
● ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil
- peketáje :
konj je peketaje zdirjal čez dvorišče
Planinstvo
SSKJ²
prógica -e ž (ọ́)
manjšalnica od proga: bele progice na temni podlagi / dežne kaplje so polzele po steklu v majhnih progicah
manjšalnica od proga: bele progice na temni podlagi / dežne kaplje so polzele po steklu v majhnih progicah
SSKJ²
razlésti se -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani
// z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki
2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni
// nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj
● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel
1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani
// z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki
2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni
// nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj
● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel
- razlézel -zla -o:
razlezlo testo
- razlézen -a -o:
dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini
Geografija
SSKJ²
škrabljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale
2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi
● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala
1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: na podstrešju so škrabljale miške; brezoseb. za omaro je kar naprej škrabljalo
// pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrabljajo; mačka škrablja po vratih
// ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: škrabljati z drobižem / vsi so bili tiho, le žlice so škrabljale
2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škrablja dež; prijetno škrabljati
// rahlo udarjati: dežne kaplje škrabljajo po strehi, šipi
● ekspr. počasi je škrabljala čokolado grizljala
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost