Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
storiti se dov., F10, commerere, et ri, ẛaſluṡhiti, ſe vreden ſturiti; dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de ſe jama ſtury; dignari, ſe vréden ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti; enotescere, ſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti; expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe lédig ſturiti; extumescere, otezhi, otúk imeti, otúk ſe ſturiti; mereri, ṡaſluṡhiti, ſe vréden ſturiti; pannosa faex, goſte droshjè, na katerih ſe klobúk ſtury; permerere, ṡlaſti na voiṡki ſe vréden ſturiti; sinchronon, kar s'zhaſſom ſe ſtury, pride, ali ſe ṡgody
Vorenc
strešica ž, F6, lorica, -ae, ṡheléṡni gvánt, oklep, panzar, brambe ſtréſhiza, pred hiſho ſtréſhiza; praestega, -ae, ena maihina ſtréſhiza pred eno hiſho, ali ſhtazuno; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi; suggandia, ſtréſhiza pred hiſho; umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe
Vorenc
strup m, F14, amuletum, arznia ẛuper ſtrupa, ſe bolnikom na gerlu perveṡhe; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antidotus, vel antidotum, alexipharmacum, alexterium, arznia ṡupar tá ſtrúp; biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhalosti, niti bolezhine; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; philtra, -orum, je ena ſorta ſtrupá, kateri zhlovéka perpravi, de ṡhene prevezh lubi, takú, de ob pamet grè; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; toxicum, -ci, ſtrúp; veneficus, -ci, zupernik, s'ſtrupom ṡavdajaviz; venenarius, -rÿ, kateri ſtrúp predaja, ali nuza; venenum, -ni, ſtrúp; virus, en ſmardezhi ſtrup; virus mortiferum, ſmertni ṡhkodlivi ſtrúp
Vorenc
studenec m, F10, cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte; fons, ſtudeniz; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; maſtos, enu koritize, po katerim ſtudeniz tezhe; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik, ſtudenz
Vorenc
svrž ž, F2, matrix ligni, ſhverṡh v'driveſſi; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva ſhverṡh
Vorenc
širmati nedov., F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; prim. šermati 
Vorenc
škoditi nedov. in dov., F16, damnificare, ṡhkoditi, ṡhkodo ſturiti; dare damnum, ṡhkoditi; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; nociturus, -a, -um, kar bó ṡhkodilu, s'ṡhkodo; obeſse, ṡhkoditi [str. 145b ]; obeſse, ṡhkoditi, vbraniti [str. 147a ]; obsum, ṡhkodim; officere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, ṡhkodo ſturiti; orobanche, -chis, grahou ṡaduſhik, ṡeliṡzhe v'mei ſozhivjam raſte, inu ſozhivji ṡhkodi; praejudicare, enimu ṡhkoditi na nîega pravizi, enimu ṡhkoditi; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; torminalis, -le, tú kar ṡa takeſhno boléṡan ṡhkodi; urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; prim. neškoditi 
Vorenc
špičast prid., F30, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; futile, -lis, ena poſſoda oṡdolaj ſhpizaſta de ne more ſtati; mus araneus, myṡh s'ṡhpizhaſtim gobzam; peracutus, -a, -um, cilú oſter, ali ṡhpizhaſt; plantago laceolata, ta ṡhpizhaſti tarpotez; pyramidatus, -a, -um, takú ſturjen viſſok, inu ṡhpizhaſt oṡgorai; repandi calceoli, ſhulinzi vunkai vkriveni, ali ṡhpizasti; verutum, -ti, enu ṡhpizhaſtu oroṡhye, kakòr en raṡhin, ena klinga
Vorenc
špotati se nedov., F3, cavillari, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; triumphare de aliquo, eniga premozhi, inu mu ſe ṡhpotati
Vorenc
štrigelj m, F2, coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti, tudi en ſhtrigil ṡa taiſtu; strigilis, -lis, en ſhtrigil, ali zheſſalu
Vorenc
štriheljc m, F2, interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; obelus, -li, tudi, virgula in margine libri, ta ṡhtrihilz na kraju teh buqui
Vorenc
šturmanje s, F5, halosis, tú noter jemanîe eniga méſta, ſhturmanîe; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; oppugnatio, ſhturem, ſhturmanîe, obdanîe, ṡuparſtavlenîe, nateikanîe; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; vinea, tudi ṡhturmanîa ſtreila
Vorenc
ta zaim., F1974, aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anguli populorum, ſo ty firṡhti zheṡ folke; balatus, blejanîe teh ováz; caelites, ty Nebeṡhki; citra, od te ſtrani, na ti ſtrani; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; datum, tú danu; diuturnitas, -tis, dolgoſt tiga zhaſſa; haec, letá, tá; hi, hae, haec, ty, te, tá; hoc, tú, letú; horsum, na tó ſtran; huic, timu; huius, tega; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; magi, ty modri; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; probaliter, ṡkorai de je timu takú; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡatega volo; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; sinus oculi, teh ozhy votlina; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
tajsti zaim., F9, gnarus sum loci eius, jest dobru veim ẛa tajſtu meiſtu; idem, lyh tajſti, ravnu tajſti; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; ille ipse, lyh tajſti, ravnu on; infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga reṡhaliti: tudi ſe imenuje infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva; perduellio, -onis, reṡhalenu velizhaſtvu, en reṡhalenyk tajſtiga; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga ſe tajſta [smola] zidy. 1.Reg:17.v.2
Vorenc
tako prisl., F100, aſsolet, takú je navada; decet sic fieri, ſe ſpodobi takú ſturiti; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; intantum, tolikain, taku delezh; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; sic, ja, takú, takú je; sit ita, nai bó takú; tam ille, quàm ego, taku dobru on, kakòr jeſt; utique, já, takú, kakupak, ṡagviſhnu; verene, je li timu takú
Vorenc
takošen prid., F2, elephantiasis, ena takuſhna ṡkrunoba po ṡhivoti, de tudi cilú te koſty oṡkruny; pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar
Vorenc
tat m, F18, abáctor, en ẛhivinski tat; adagia sunt: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ẛa miſo poſajajo; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; fur, tat, tatiza; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; trifur, -ris, vezh kakòr en tat, en trifoh tat, viſhi teh tatou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tat m, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Vorenc
tebih m, F9, aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidovsku ſuknu, turṡki tebih; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; pelles Salomonis, Salomonovi tebihi; peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih; peristroma, -tis, en tebih, en firank, en Turṡhki tebih; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; tapes, -tis, vel tapetum, -ti, vel tapete, -tis, en tebih na miṡo
Vorenc
teči1 nedov., F47, circunfluit aqua, voda okuli tezhe; defluere, doli tezhi, odtiti, odtezhi; fluere, tezhi; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; perfluere, ṡkuṡi tezhi; restagnatio, prelivanîe de zhès tezhe; transfluere, mimú tezhi, ṡkuṡi tezhi; prim. tekoč 
Vorenc
teči3 nedov., F7, axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú tezhe; axis, -xis, oſſa na katerih kulla tekó; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe; sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó; trochlea, kolú po katerim zúg tezhe; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
Število zadetkov: 514