Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. polsteno pero z debelejšo konico za označevanje: označiti z markerjem; ulica je na zemljevidu obkrožena z rumenim markerjem
2. pri paintballu puški podobna priprava, katere kroglice z barvilom ob zadetku počijo in pustijo barvno sled: rokavice in marker so pozeleneli od izstreljenih kroglic
3. med. kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni, označevalec: genetski, genski markerji za različne vrste raka; povišana vrednost tumorskih markerjev v telesnih tekočinah in tkivih / biološki marker ki napoveduje ali nakazuje določeno biološko stanje, dogajanje ali biološki proces
knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja
● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten
♦ geod. smer težnosti v določeni točki