Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
prhnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. razpadati, razkrajati se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama prhni; truplo prhni v zemlji; podrto deblo na dežju hitro prhni; pren., knjiž. zdelo se mu je, da v njem odnos do tega prhni
  2. 2. slabš. živeti v nedejavnosti, negibnosti: kaj bi tu prhnel in čakal / prhneti v taborišču
    prhnèč -éča -e: prhneče listje
SSKJ
prirásel -sla -o tudi prirástel -tla -o [əu̯] prid. (ā á) ki se je prirasel: na deblo prirasla goba
♦ med. prirasli jezik; prirasla pljuča; prim. prirasti
SSKJ
privzgojíti -ím dov., privzgójil (ī í) 
  1. 1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgojiti otroku delovne navade; privzgojiti komu občutek odgovornosti; privzgojiti si čut za red
  2. 2. z vplivanjem doseči, da dobi rastlina, žival določeno lastnost: privzgojiti drevesu nižje deblo
    privzgojèn -êna -o: prirojene in privzgojene lastnosti
SSKJ
púh1 -a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
SSKJ
rájkelj -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel
SSKJ
rájtelj -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
SSKJ
razcepíti in razcépiti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč
    // narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti
  2. 2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti
    ♦     fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje
    razcépljen -a -o: razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen
    ●     knjiž., redko duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan
    ♦     bot. razcepljeni list
SSKJ
razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje
● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razčesneš sploh ne; ekspr. skoraj razčesnil se je od jeze bil je zelo jezen
    razčêsnjen in razčésnjen -a -o: razčesnjeno deblo
SSKJ
razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 
  1. 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
  2. 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
  3. 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
  4. 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
    ●     ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
    razklán -a -o 
    1. 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
    2. 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
      ●       ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
SSKJ
razvéjati1 -am dov. (ẹ̑) razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
    razvéjan -a -o: jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
    ♦     min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
SSKJ
razvejíčiti -im dov. (í ȋ) redko razvejiti: drevo je zelo razvejičilo korenine / deblo se razvejiči / žila, živec se razvejiči
SSKJ
razvejíti -ím in razvéjiti -im dov., razvéjil (ī í; ẹ̑) narediti, da od česa glavnega, osrednjega poteka več delov, enot: te rastline razvejijo korenine tik pod površjem; pren. razvejiti obrtno dejavnost
    razvejíti se, in razvéjiti se narediti, pognati veje, navadno v več smeri: deblo, drevo se razveji
    // razdeliti se na manjše dele, enote: žila, živec se razveji / posamezne stroke se razvejijo v specialna področja; študij se je zelo razvejil
    razvejèn -êna -o in razvéjen -a -o: razvejena gospodarska dejavnost; jelen ima razvejeno rogovje; rastlina z razvejenim steblom
    ♦     geom. razvejena krivulja; min. razvejeni kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
SSKJ
razzébsti -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti
    razzébel -bla -o: razzeble skale; razzeblo deblo
SSKJ
razžágati -am dov. (ȃ) z žaganjem narediti kose, dele: razžagati desko / smreke so razžagali na štirimetrske hlode
    razžágan -a -o: razžagano deblo
SSKJ
régast -a -o prid. (ẹ́) knjiž. režast: regast pod / deblo z regasto skorjo razpokano
SSKJ
rílec -lca [u̯c] m (ȋ) 
  1. 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec
    // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju
  2. 2. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je z rilcem ovil deblo
  3. 3. ekspr. prednji, rilcu podoben del česa: rilec topa / rilec ladje kljun; rilec pri čajniku dulec
  4. 4. nizko obraz: udari ga na rilec; z odurnim rilcem se je obrnil k njemu
    // usta: dvignil je pijačo k rilcu
    ●     nizko ne vtikaj svojega rilca v vsako reč ne vmešavaj se; nizko kuhati rilec kujati se; ekspr. prodati zadnji rilec iz svinjaka prašiča
SSKJ
rjàv rjáva -o prid. (ȁ á) 
  1. 1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
    ●     publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
  2. 2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
    ♦     bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
    rjávo prisl.: rjavo zapečen hlebec / piše se narazen ali skupaj: rjavo pikčast ali rjavopikčast; rjavo rdeč; rjavo rumen; rjavo siv; sam.: okras v rjavem in sivem
SSKJ
rodoslóven -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo
SSKJ
rogovíla -e ž (í) 
  1. 1. v dva ali več krakov razraslo deblo, veja: odžagati rogovilo; hrastova rogovila / sedeti v rogovili bukve / podpreti z rogovilo / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
    // nav. ekspr. kar je temu podobno: kost se razcepi v rogovilo / delal je čirečare in rogovile po papirju / rogovila ceste razcep
  2. 2. nar. mesto med nogami; korak: stati do rogovile v snegu
  3. 3. ekspr. zelo velik in okoren človek: kaj ste mi poslali to rogovilo / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta
SSKJ
rogovílast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima rogovilo, rogovile: rogovilasto deblo / rogovilast hrast / rogovilasta opora
  2. 2. ekspr. zelo velik in okoren: rogovilast človek / rogovilaste roke / kot psovka umakni se, rogovila rogovilasta
  3. 3. ekspr. razgrajaški, uporen: rogovilast in zadirčen fant
    rogovílasto prisl.: rogovilasto rasti
Število zadetkov: 152