Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
dẹ̑dič -a m
SSKJ²
SSKJ²
dedovánje in dédovanje -a s (ȃ; ẹ̄)
glagolnik od dedovati: odpovedati se dedovanju; izključiti iz dedovanja; pravica do dedovanja / dedovanje znakov; nauk o dedovanju dednosti / dedovanje nazorov
♦ pravn. oporočno dedovanje na podlagi oporoke
glagolnik od dedovati: odpovedati se dedovanju; izključiti iz dedovanja; pravica do dedovanja / dedovanje znakov; nauk o dedovanju dednosti / dedovanje nazorov
♦ pravn. oporočno dedovanje na podlagi oporoke
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
dedováti -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval
2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege
1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval
2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege
Pravopis
dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem
Celotno geslo
Sinonimni
dedováti -újem dov. in nedov.
kaj dobiti premoženje po umrlem; prevzeti od prednikov
SINONIMI:
podedovati, pog. dobiti po kom, knj.izroč. naslediti, star. nasledovati, neknj. pog. poverbati, neknj. pog. verbati
Celotno geslo
Vezljivostni G
dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
Žival deduje barvo dlake.
Pleteršnik
dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Etimološki
ẹ́rbati -am nedov.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
erbati dov. dedovati: blaga vam obilnu sapuſtim, bote glih erbali del. mn. m (V, 639) ← srvnem. erben ‛dedovati’; → poerbati
Celotno geslo
eSSKJ16
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
SSKJ²
izkljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
// preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
♦ pravn. javnost naj se izključi od obravnave
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
// ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok
2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine
// preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave
♦ pravn. javnost naj se izključi od obravnave
3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor
4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake
// ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje
● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
- izkljúčen -a -o
1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet
♦ pravn. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati
2. ekspr., v povedni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »Ali bo izdelal?« »Izključeno!«
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
eSSKJ
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
- zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo
Etimološki
nasledīti -ím dov.
SSKJ²
nasledováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star.
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
1. z dajalnikom prihajati, biti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem; slediti: uvodu nasledujejo kratki opisi običajev / pomladi je nasledovalo suho poletje / zmaga nasleduje zmagi
2. neposredno po kom drugem imeti, prevzemati njegov položaj, funkcijo; zamenjevati, slediti: umrlega direktorja je nasledoval sekretar
3. dedovati, podedovati: nasledovati premoženje / po materi je nasledoval poštenost in dobro srce; ta bolezen se rada nasleduje
4. ravnati se po kom, posnemati: nasledovati svojega vzornika / nasledovati njegovo učenje
♦ pravn. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice
Pravopis
nasledováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasledovánje; (-àt) (á ȗ) star. čemu Pomladi je nasledovalo suho poletje sledilo; star. nasledovati koga/kaj ~ ministra zamenjevati, slediti mu; ~ premoženje dedovati, podedovati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost