Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Botanika
adaptácija -e ž
Pravo
dédič in concreto -a -- -- m
Pravo
dédič zaščítene kmetíje -a -- -- m
SSKJ²
dédnost -i ž (ẹ̄)
1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti
2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola
Celotno geslo eSSKJ
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
SSKJ²
dedováti -újem in dédovati -ujem dov. in nedov. (á ȗ; ẹ̄)
1. dobiti premoženje po umrlem: dedovati posestvo; dedovati po stricu; nima sina, ki bi za njim dedoval
2. prevzeti od prednikov: žival deduje barvo dlake; nekatere lastnosti se dedujejo; pren. dedovati stare šege
Celotno geslo Vezljivostni G
dedováti -újem in dédovati -ujem dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
Pleteršnik
dẹ̑dovati, -ujem, vb. impf. erben, Cig., Jan., C., M.; ponos se vsem meščanom od roda do roda deduje in zapušča, Jurč.
Botanika
epigenétska spremémba -e -e ž
Celotno geslo Pohlin
grofič [grofȉč grofíča] samostalnik moškega spola

grofov sin, ki deduje plemiški naziv

SSKJ²
intestáten -tna -o prid. (ȃ)
pravn. ki deduje po zakonu, če umrli ni napravil oporoke, zakonit: intestatni dedič / intestatno dedovanje
Pravo
kaducitéta -e ž
Celotno geslo eSSKJ
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja]
    zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Pravo
komoriènt -ênta m
Celotno geslo eSSKJ
matriarhálni matriarhálna matriarhálno pridevnik [matrijarhálni]
    2. v obliki matriarhalen, ekspresivno ki ima kot ženska vodilno vlogo na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. matriarchal iz nlat. matriarchalis, glej ↑matriarhat
Farmacija
mutácija -e ž
Pravo
navádna substitúcija -e -e ž
Pravo
odpádli dédič -ega -a m
SSKJ²
oporóčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na oporoko: oporočne določbe / biti oporočna priča
♦ pravn. oporočni dedič dedič, ki deduje po oporoki
Pravo
óžja akrescénca -e -e ž
Število zadetkov: 29