Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.
Svetokriški
Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)
Svetokriški
dekla -e ž dekla: dekla im. ed. pogleda s'kusi oknu ǀ En drugi na mejſti Dekle rod. ed. je pometal hisho Aureliuſa ǀ Se je njemu teshku ſdelu slavu dati Dekli daj. ed. ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo tož. ed., ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno sheno ǀ Kadar vashi hlapzi, inu dekle im. mn., vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel rod. mn. ǀ de ſi lih imate veliku otrouk … veliku hlapzu, inu dekil rod. mn. ǀ Sapovej Deklam daj. mn., de imaio eno dobro vezherjo perpravit ǀ imamo pod nasho ablaſtio fante, inu dekle tož. mn. ǀ jest bi mogal na moje otroke, na hlapze, inu dekle tož. mn. miſlit ǀ je shla s'ſvojmi deklami or. mn. v'pungrad
Svetokriški
deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.
Svetokriški
Svetokriški
gospodar -ja m gospodar: ſi en dober Gospodar im. ed., tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish ǀ v'ſih rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar im. ed., Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ mozhan je exempel eniga Ozheta, ali Gospodaria rod. ed. ǀ aku ti ſijn ſe boijsh tuojga ozheta … ti hlapez, inu dekla tuojga Gospodarja rod. ed. ǀ edn moti hlapza de Gospodariu daj. ed. klubuie ǀ Letà je tedaj vasha hualeshnoſt pruti timu dobrutlivimu Goſpodariu daj. ed. ǀ cellu lejtu vashimu Gospodarju daj. ed., inu Gospodine ſte shlushili ǀ ſo bily ſazheli marmrat zhes hishniga Gospodaria tož. ed. ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja tož. ed. ǀ Nad petelinam pak slaſti ty hishni Gospodarij im. mn. imajo en lep nauk ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij im. mn. ǀ Gospodary im. mn. ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou, hlapzy zhes oſtruſt ſvoyh Gospodarjou rod. mn. ǀ kir je veliku Gospodariou rod. mn., nemore myr biti ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom daj. mn., inu Goſpodinam ǀ poſtavem na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga tem hishnim Gospodarjom daj. mn. ǀ ſam S. Duh hishnim Gospodariam daj. mn. pravi ǀ Ah nikar ſe nepregreshite zhes vashe Goſpodarje tož. mn., inu Goſpodinie
Svetokriški
gospodinja -e ž gospodinja: hlapz, katiriga je iskala Goſpodina im. ed. na ſvojo vero perpravit ǀ Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia im. ed. ǀ ti Gospodar, ti Gospodinà im. ed. negledaite tulikajn na ta poſveitni lon, inu dobizhig ǀ edn moti deklo de smakne Gospodini daj. ed. kar samore ǀ cellu lejtu vashimu Gospodarju, inu Gospodine daj. ed. ſte shlushili ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio tož. ed. opraulali ǀ Gospodinie im. mn. ſe toshio zhes neſveiſtoſt ſvoyh dekil, dekle zhes skoporitnoſt ſvoyh Gospodin rod. mn. ǀ dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam daj. mn. ǀ Hishnim Gospodiniam daj. mn. naprej poſtavem eno debelo kokush ǀ Ah nikar ſe nepregreshite zhes vashe Goſpodarje, inu Goſpodinie tož. mn.
Svetokriški
hči hčere/i ž hči: Bo una hzhi im. ed. pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga krajla Hzhij im. ed. ǀ Catharina je bila Hzhy im. ed. eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ de ſi lih je bila Vgarskiga Krajla hzi im. ed. ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy im. ed. Bleſilla ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere rod. ed. Thamar ǀ od ſvoje Hzheri rod. ed. ǀ timu lubesan te hzeri rod. ed. taku mozhnu je bila dopodila ǀ ſe ſvoij hzheri daj. ed. prikashe na enim gorezhim lintuornu ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri daj. ed. djviſtvu vſel ǀ imam eno Hzher tož. ed., katera je ushe velika, inu pameti nima ǀ vſmilitè ſe zhes mene vasho lubo Hzer tož. ed. ǀ ſvojoHzher +tož. ed. Edburgo s'mladiga je jo taku vuzhila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri mest. ed. Bleſilli ǀ s' Hzerio or. ed. ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ ſe shtimati s' tvoj S. Hzherio or. ed. ǀ Sam Lot, njegova shena, inu dvej hzhery im. dv. nej ſo bili sgoreli ǀ De en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama or. dv. je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ nje hzhere im. mn. ſo taku ſamavolne ǀ leta je imela pet Hzhery rod. mn. ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij rod. mn. imela ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam, Hzheram daj. mn., inu shlahti padli ǀ vy matere vashe Hzhere tož. mn. na pleſſ hodit puſtite ǀ ſim moje Hzherij tož. mn. oblekla ǀ Shelish ti Matti, ti Gospodina, tvoje Hzhery tož. mn., tvoje dekle vidit andohtlive, bogaboyezhe, brumne ǀ hisha vne boge matere, katera ima velike thzery tož. mn. ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy or. mn. je bil pregreshil ǀ Raunu taku jeſt meinem de vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy, inu Hzherami or. mn.
Svetokriški
izmekniti -maknem dov. izmakniti, ukrasti: edn moti deklo de smakne 3. ed. Gospodini kar samore (V, 259) ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio 3. mn., inu popadeo kar morio v' hishi (V, 534)
Svetokriški
Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250
Svetokriški
krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.
Svetokriški
Lubecija ž osebno lastno ime Lubecija: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia im. ed., inu S. Bathildis (V, 44)
Svetokriški
Margareta ž osebno lastno ime Margareta: Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle inu ſo njega dekle ratale, kakor je sturila Margareta im. ed. Ogarskiga krajla Hzhij (I/1, 81) Sv. Magaréta Ógrska (1242–70), dominikanka; → Margarita 2.
Svetokriški
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
Svetokriški
pometati -am nedov. pometati: ona kuha, pometa 3. ed., pere, ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe ǀ pomejta 3. ed. hisho de bi ta sgubleni denar nashla ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal del. ed. m hisho Aureliuſa ǀ ſim mojo dusho, inu vejſt pomejtal del. ed. m zhiſtu, de bi vidil aku ſe notri najde kakushna gnushſoba teh grehou skrita ǀ derua v'kuhino je noſſila, inu Kloshter pometala del. ed. ž
Svetokriški
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti: Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se: dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
Svetokriški
prerokovanje s prerokovanje: nijh prerokuvajne im. ed. ſe perblishuje (I/2, 87) ǀ skuſi letu prerokovajne tož. ed. te dekle Gospud je imel en velik dobizhik (IV, 296) ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne tož. ed. S. Simeona (III, 77)
Svetokriški
roža -e ž roža, cvetlica: obena rosha im. ed. nej taku radovita, kakor je Lilia ǀ kakor ta roſha im. ed. dà mèd zhebellam ǀ Lucifer is lete nebeske roshe rod. ed. bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi daj. ed., travi, sheliſzhi, pereſi ǀ ta tarta poshene to rosho tož. ed., ali zvejt ǀ KaKor s'rosho or. ed. te dobrute ǀ kroh inu meſsu roshe im. mn. rataio ǀ moje ſerze je polnu rosh rod. mn. teh troshtou, inu meru ǀ nej ſim taiſtih rosh rod. mn. ena, katera na okni raſte ǀ kranzel, s' rosh rod. mn. spleten ǀ huala je perglihana travi, inu rosham daj. mn. ǀ tergai roshe tož. mn., dokler je spumlat ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse tož. mn., zheliſzhe, dreuie ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe tož. mn., tu veliku shtimanu ſlatù, ſrebru ǀ kronajte ſe s' roshami or. mn. ǀ pod roshami or. mn. ſo bile skrite koprive ǀ leta S. Diviza je taisti lepi pungrad zerna s'roshamij or. mn. sončna roža sončnica: Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam, kakor ſonzhna rosha im. ed. Sonzu, katira vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha ← stvnem. rōsa ← lat. rosa ‛vrtnica’
Svetokriški
skoporitnost ž skopost, skoporitnost: Gospodinie ſe toshio zhes neſveiſtoſt ſvoyh dekil, dekle zhes skoporitnoſt tož. ed. ſvoyh Gospodin (V, 188)
Svetokriški
srditi se -im se nedov. srditi se, jeziti se: Samy zhes ſebe imamo ſe ſerditi nedol., aku hudu nam ſe godj ǀ Sabſtoin ſe ſerdish 2. ed. ti S. Baſilius ǀ Sabſtoin ti S. Baſilius ſe sèrdish 2. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj 3. ed. zhes takushnu govorjenie ǀ Kir ſe s' ſvojm bratam ſerdj 3. ed. ǀ Ieremia mozhnu ſe toshi, inu ſerdi 3. ed. zhes lete, kateri njega ſe naboje ǀ Se ſerdite 2. mn. vy Goſpoda, Kadar vashi hlapzi, inu dekle, vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ nikar ſe ne ſerdi vel. 2. ed., nikar ſe nekregai ǀ ſami zhes ſebe ſerditeſe vel. 2. mn. dokler s' vashmi grehy perſilite lete ſtvary de vam shkodio ǀ neieſiteſe, neſerditeſe +vel. 2. mn. ǀ David tudi ſe je ſerdil del. ed. m zhes lete greshne ǀ dokler ſmò brata, bi bil velik greh kadar bi ſe ſerdila del. dv. m, inu kregala ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili del. mn. m
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost