Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
Pleteršnik
rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
dekla -e ž dekla: dekla im. ed. pogleda s'kusi oknu ǀ En drugi na mejſti Dekle rod. ed. je pometal hisho Aureliuſa ǀ Se je njemu teshku ſdelu slavu dati Dekli daj. ed. ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo tož. ed., ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno sheno ǀ Kadar vashi hlapzi, inu dekle im. mn., vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel rod. mn. ǀ de ſi lih imate veliku otrouk … veliku hlapzu, inu dekil rod. mn. ǀ Sapovej Deklam daj. mn., de imaio eno dobro vezherjo perpravit ǀ imamo pod nasho ablaſtio fante, inu dekle tož. mn. ǀ jest bi mogal na moje otroke, na hlapze, inu dekle tož. mn. miſlit ǀ je shla s'ſvojmi deklami or. mn. v'pungrad
Svetokriški
delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
Svetokriški
naj2 vez. naj: je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan ǀ aku Kateri zvibla ga proſsim nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga Iesusa
Svetokriški
Sita ž osebno lastno ime Sita: Na mejſti peka je en Angel kroh sameſſil, inu spekal tej dekli Sita im. ed. s' imenam, dokler ona v' Zerkvi je molila (III, 500)
Svetokriški
vdova -e ž vdova: ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Celotno geslo eSSKJ16
brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Celotno geslo eSSKJ16
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola
1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Celotno geslo eSSKJ16
deklič -a samostalnik moškega spola
1. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
2. kot slovnični zgled manjšalnica od deklica; SODOBNA USTREZNICA: dekliček
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dekličica -e samostalnik ženskega spola
kot slovnični zgled manjšalnica od deklica; SODOBNA USTREZNICA: dekliček
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Celotno geslo eSSKJ16
dolivtrgati -am dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odreči, odtegniti
1.1 kdo; komu, na čem narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; SODOBNA USTREZNICA: skratiti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ16
enajst2 -ih (enajst, anajst, ajnajst, edenajst, edenaest) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
izraža število 11; SODOBNA USTREZNICA: enajst
FREKVENCA: 59 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Število zadetkov: 20