Zanima me, kako pravilno delimo besede:
raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Deljenje besed
Jezikovna
Deljenje besed
Imam dve vprašanji glede deljenja besed.
Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?
Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?
Jezikovna
Deljenje besed, ki se končajo na »-nje«
Zanima me, kako se delita besedi raziskovanje in življenje. Ali je ustreznejša delitev ra-zi-sko-van-je ali ra-zi-sko-va-nje? Ali mogoče kaj tretjega?
Jezikovna
Deljenje besed »država« in »krščanstvo«
Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:
država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo
Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?
Jezikovna
Jezikovna
Deljenje besede »nekakšnega«
Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.
Jezikovna
Jezikovna
Deljenje besede »razvneti«
Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.
Jezikovna
Jezikovna
Deljenje besede »Schiller«
V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.
Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?
Jezikovna
Jezikovna
Deljenje besed z vezajem in nedeljivi vezaj
Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?
Jezikovna
Deljenje omrežnih naslovov
Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?".
Jezikovna
Imena jogijskih asan in položajev
V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.
- Viparitkarni mudra
- Viparita karani mudra
- Viparita Karani mudra
- viparitkarni mudra
in
- Khatu Pranam
- katupranam
Takih primerov je še veliko.
Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.
Jezikovna
Izgovorjava besede »dodeli« v pesmi »Noč božična, sveta noč«
Pri pevskem zboru za božični koncert pripravljamo Sattnerjevo skladbo Noč božična, sveta noč z naslednjim besedilom:
Božje dete to dodeli, da se v srcih sveti mir naseli.
Imamo dilemo pri izgovorjavi besed dodeli in naseli. Za besedo naseli je pravopis jasen – naglas je na e-ju, e je ozek. Kako pa je z besedo dodeli? V pravopisu naglasno znamenje za besedo dodelil kaže na ozek e. Če pa upoštevamo pravila, ki veljajo za besedo deliti, potem bi moral biti e v dodeli, širok. Lahko, prosim, svetujete, kako naj izgovarjamo besedo dodeli? Hvala!
Jezikovna
Lažni prijatelji: it. »congeniale« – slov. »kongenialen«
Večkrat prevajam iz italijanščine in tokrat sem naletela na izraz congeniale (pomen: 'nekaj, kar mi leži, mi je vrojeno') in da ne bi vedno uporabljala izraze, ki sem jih dala v oklepaj, sem uporabila kongenialen. Ko pa sem šla preverjat na SSKJ, sem opazila, da ima v slovenščini drugačen pomen in sicer pomen enakovrednosti, kar se seveda ne sklada z italijanskim pomenom. Zanima me, kako je s prenosom istih besed, ki potem spremenijo pomen ... ali pa je vzeta iz kakega drugega jezika?
Jezikovna
Štirikolesni pogon ali 4x4
V spletnih motorističnih in avtomobilističnih revijah je opaziti oznako za štirikolesni pogon 4x4 in tudi tvorjenke tipa 4x4-avtomobil, 4x4-proizvajalec ipd.
Sta taka stičnost pri oznaki in tvorba besedja pravopisno ustrezni?
Jezikovna
Jezikovna
Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...
Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).
Jezikovna
Zložnost besed »čoln« in »črv«
Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?
Število zadetkov: 20
Dostopnost