Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
znák -a m (ȃ) narisati ~; sporazumevati se z ~i; ~ za deljenje; ~ za nevarnost; bolezenski ~; prometni ~i; svetlobni, zvočni ~; dobiti zlati ~ |odlikovanje|; ~ društva; ~i napetosti, zaskrbljenosti; nadaljevati stavko v ~ nestrinjanja; ~ minus, plus

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
deljênje -a s
mat. računska operacija, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od deliteljapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: delitev
Celotno geslo Sinonimni
množênje -a s
računska operacija, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množiteljpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: razmnoževanje, večanje1
Celotno geslo Sinonimni
polinóm -a m
mat. izraz, ki ima več členov
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
vezáj -a m
1.
grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed
SINONIMI:
tisk. diviz
2.
glasb. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not
SINONIMI:
glasb. ligatura

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
izíti se -ídem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj končati se
Tekma se je izšla /neodločeno in brez incidentov/.
2.
iz matematike kaj končati se
Deljenje se /lepo/ izide.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
bratȋnski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.-Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
Pleteršnik
dẹljénje, n. 1) das Theilen, die Division, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Austheilen, das Spenden.
Pleteršnik
okrȃjšati, -am, vb. pf. ver-, abkürzen; okrajšano deljenje, abgekürzte Division, Cel. (Ar.).

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
dilenje, diliti gl. deljenje deliti 

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
narazendeljenje (narazen deljenje) sam. s ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje16
vundeljenje (vun deljenje) sam. s ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595); sam. s ♦ P: 1 (MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
delež -a (dejlež) samostalnik moškega spola
dajanje po delih od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, delitev
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
deljenje -a (dilene, dilenje, deljenje) samostalnik srednjega spola
1. česa dajanje po delih od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, razdeljevanje
2. dajanje česa od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deljenje
3. versko, v zvezi z zakrament, česa opravljanje obreda, ki je bil postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, podeljevanje
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
kártica -e ž
Farmacija
razdelílna zaréza -e -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Deljenje besed

Zanima me, kako pravilno delimo besede:

raznovrstnost, vrednost, večjih, regionalnih, biomasa, proizvedeno, soproizvodnji, kamnih, predalpskih, Ljubljana, prihodnjih in angleško besedo naturally.

Jezikovna
Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Število zadetkov: 59