Zadetki iskanja
Vprašal bi vas, kako pravilno prevesti termin big data , ki označuje veliko množico podatkov, ki nastaja z veliko hitrostjo, in sicer z vsako našo aktivnostjo na spletu ali z delovanjem povezanih naprav, npr. pametnih ur, pametnih hladilnikov. V rabi se pojavljata veliko podatkovje in masovni podatki .
Zanima me, ali je Velikonočni sporazum (poleg Sporazum na veliki petek ) ustrezen prevod za angleško lastno ime Good Friday Agreement (imenovan tudi Belfast Agreement ). Gre za sporazum, ki je bil podpisan 10. 4. 1998, tj. na veliki petek, med severnoirskimi političnimi strankami ter med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom. Sporazum ureja status Severne Irske v Združenem kraljestvu, odnos med Severno Irsko in Republiko Irsko ter odnos med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom.
Zanima me slovenski ustreznik za pridevnik vernakularen (ang. vernacular ), ki se pojavlja npr. v zvezi vernakularna arhitektura , ki označuje preprosto arhitekturo, ki se je prenašala iz roda v rod, uporabljala predvsem lokalne materiale in se razvijala brez sodelovanja formalno izšolanih arhitektov. Poleg tega se pridevnik vernakularen pojavlja še v zvezi vernakularni jezik in v zadnjem času tudi na področju etnologije in antropologije v zvezah vernakularna kultura , vernakularna glasba in vernakularna kreativnost . Zdi se, da se omenjeni pridevnik najpogosteje uporablja kot sopomenka za ljudski . Ali je to po vašem mnenju ustrezno?
Za poimenovanje grafičnega prikaza pogostnosti smeri in hitrosti vetra se v meteorologiji pojavljata varianti termina vetrna roža in vetrovna roža . Katera je ustreznejša?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin vigilante , ki označuje osebo, ki vzame zakon, zlasti kaznovanje, v svoje roke, ker meni, da ravnanje državnih institucij, npr. policije, ni zadostno. Slovenski ustreznik bi lahko bil morda samooklicani pravičnež ali pa vigilant . Kateri ustreznik bi bil najprimernejši?
Za vrsto podrejenega dolga, ki je zavarovan s sredstvi, ki niso bila uporabljena za zavarovanje prednostnega dolga, in ki zaradi večjega tveganja posojilodajalcu prinaša večji donos, se v angleškem jeziku uporablja termin mezzanine debt . V slovenskem jeziku se v strokovnih krogih pojavljajo različni zapisi prevzetega termina mezzanine dolg , mezzanin dolg in mezanin dolg . Kateri slovenski termin je najustreznejši?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Zanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenskega poimenovanja za angleški termin variant of concern , ki se v zadnjem času pojavlja v zvezi z virusom SARS CoV-2, in sicer označuje njegovo različico, ki ima še vedno zelo podobne lastnosti kot izvorna oblika virusa glede razmnoževanja, okuženja in reaktivnosti s protitelesi. Polna oblika poimenovanja je variant of concern 202012/01 . Se vam zdi različica s tveganjem pravilno poimenovanje? Razmišljamo še o rešitvah, ki omenjajo zaskrbljenost, torej zaskrbljujoča različica , skrb vzbujajoča različica . Kaj bi predlagali vi?
Prosim za prevod angleškega termina entrustable professional activity ( EPA ), ki se uporablja v medicini. Gre za izobraževanje na podlagi kompetenc, natančneje za posamezno nalogo, zaupano osebi, ki se usposablja za delo v zdravstvu, ko izkaže potrebne kompetence, da lahko to nalogo opravi brez nadzora ali z nadzorom na daljavo.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (ang. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin storytelling , ki označuje veščino komuniciranja, pri kateri pripovedovalec podaja zgodbo skupini poslušalcev, pri čemer skuša z različnimi retoričnimi sredstvi čim bolj pritegniti njihovo pozornost. Pojavlja se predvsem na področju turizma in marketinga. V slovenskem jeziku se pojavljata ustreznika pripovedovanje zgodb in zgodbarjenje . Kateri slovenski ustreznik je najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin dating violence , ki označuje obliko nasilja v partnerskih odnosih zlasti med mladimi, in sicer v obdobju od dogovarjanja za prvi zmenek do selitve v skupno gospodinjstvo. Najpogosteje se prevaja kot nasilje med zmenkanjem . Ali je to po vašem mnenju ustrezen termin?
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
Zanima me, katero poimenovanje je primerno za ordinacijo zasebnega zobozdravnika, v kateri ta izvaja zobozdravstvene dejavnosti. Je ustrezneje zobna ambulanta ali zobozdravstvena ambulanta ? Prosim za pojasnilo.
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
Zanima me raba termina življenjske spretnosti in sinonima življenjske veščine . Ali se lahko oba omenjena termina enakovredno uporabljata kot ustreznika za angleški termin life skills , ki jih Svetovna zdravstvena organizacija definira kot spretnosti odločanja, reševanja življenjskih problemov, učinkovitega ravnanja, izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, kot so upravljanje z denarjem, skrb zase, varnost in zdravje, mobilnost, druženje, potrebnih za neodvisno delovanje v skupnosti.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »