Zadetki iskanja
stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
- anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E ↑balírati
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'
- body art2 -- -- v prid. rabi
bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
trg, na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; bolšji trgSSKJ: Koprski bolšjak, ki je na delu mestne tržnice, ob parkirišču taksistov, je zelo priljubljen, vendar prodajalci zatrjujejo, da jih zadnje čase preganjajo občinski inšpektorji in redarji E univerbizirano iz bólšji tŕg
- dán odpŕtih vrát dnéva -- -- m (ȃ, ȓ, á; ẹ̑)
predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan: Skrbel je za publiciteto, fotografiral in pisal o rastlinah, prirejal dneve odprtih vrat vrtnarije in tako širil glas o svojem delu
- dán samostójnosti in enôtnosti dnéva -- -- -- m (ȃ, ọ́, ó; ẹ̑)
državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990: slavnostna seja ob dnevu samostojnosti in enotnosti; Pojutrišnjem, dan za božičem, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti; gre za praznik, ob katerem se spominjamo plebiscitarne odločitve za samostojno državo
povzročati, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nasprotniki reforme sodijo, da se v načrtu skrivajo nevarnosti za univerzitetno demokracijo, to pa da bo prej demotiviralo univerzitetne učitelje, kot pa jih pripravilo k učinkovitejšemu delu E (↑)de… + (↑)motivírati
1. darovanje, navadno denarja, ustanovi ali posamezniku z namenom omogočiti, pospešiti kako neprofitno, človekoljubno dejavnost: doniranje sredstev političnim strankam; povečati možnosti za doniranje v raziskovalno sfero; Podjetje je v prvem letošnjem polletju za sponzoriranje in doniranje namenilo kar polovico dobička; v letošnjem šolskem letu štipendira 11 štipendistov in ob delu izobražuje 16 zaposlenih
2. darovanje telesnega organa ali spolnih celic; donacija (2): Doniranje organa je znak altruizma E ↑donírati
središče velemesta: Downtown je bil nekdaj poslovna četrt, danes pa daje Los Angelesu socialni in kulturni utrip E ← amer. agl. downtown iz down 'spodaj, navzdol' + town 'mesto' po južnem, starejšem delu New Yorka na otoku Manhattan
1. šport. žarg. v zadnjem, odločilnem delu tekmovanja povečevati hitrost, tempo: Ko je začela finiširati in loviti prvakinjo, je nenadoma zavila s proge
2. pog. v zadnji fazi obdelovati s povečanim prizadevanjem za izdelanost, kvaliteto zaključne podobe: Opremljenost članka ni nujno delo avtorja prispevka, saj imajo končno besedo pri tem drugi, ki finiširajo podobo časnika E (↑)fíniš
zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E ← agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'
delavec na začasnem delu v tujini, ki navadno opravlja fizična, slabše plačana dela: slovenski gastarbajterji; Gastarbajterji z Vzhoda zaslužijo približno polovico denarja, ki bi ga delodajalec moral izplačati redno zaposlenemu delavcu E ← nem. Gastarbeiter iz Gast 'gost' + Arbeiter 'delavec'
povzročati, da se kaj širi, pojavlja po vsem svetu: globalizirati poslovanje; Če bomo globalizirali proizvodnjo, bomo morali lokalizirati znanje, sposobnosti in vsesplošno prizadevnost pri delu E ← agl. globalise iz (↑)globálen
- globalizírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati se, povezovati se v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: Ker se trg globalizira, je iste izdelke moč kupiti kjer koli
2. širiti se, pojavljati se po vsem svetu: Ameriški model, način življenja se globalizira
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; helidrom: V bolnišnici bodo letos zgradili parkirno hišo in heliport na južnem delu bolnišničnega kompleksa | Pravi helioport ima samo bolnišnica Jesenice, kjer je pristajališče pripravljeno na strehi ambulantnega dela E ← agl. heliport iz (↑)heli(kópter) + (↑)pórt
1. rač. grafični lik, sličica na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira: klikniti ikono; ikona datoteke; ikona programa; V sredinskem delu je z ikonami in imeni pod njimi označena pot do trenutno izbranega podimenika ali datoteke
2. s prilastkom vodilni predstavnik na določenem področju popularne kulture: modna ikona; Vedno je bil mojster besede, saj so bila ravno njegova besedila tisto, kar ga je naredilo za pop ikono, za protestnika in upornika E prek rus. ikóna, srb. ìkona ali nem. Ikone ← srgr. eikóna < gr. eikṓn 'slika, podoba'
avtomat za dostop do različnih podatkov ter opravljanje nekaterih upravnih in drugih nematerialnih storitev: postaviti infomat; infomat z zaslonom na dotik; omrežje infomatov; Storitve, ki jih infomati ponujajo, so praktične informacije o zakonih, pridobivanju dokumentov, konzulatih, delu vlade, projektih E ↑ínfo… + (↑)(avto)mát
1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja
2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom
3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktíven
- ínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih
2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni
- jadrálec na dèski -lca -- -- m, člov. (ȃ, ə̀)
kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, srfar (1), surfer (1): Kopalci najdejo najlepše plaže na južnozahodnem delu otoka, za jadralce na deski pa je poskrbljeno na vzhodnem delu
- jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
- jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
- jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
- jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
- jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
- jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
- jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »