Zadetki iskanja
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst
- akcentuíran -a -o:
akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike
// nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
// oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču
2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
♦ ekon. angažirati kredit
// publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad
- angažírati se
1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo
3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček
- angažíran -a -o:
angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura
nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem
a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtoštopar, avtostrada
b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik
kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo
// kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni
- ažúrno prisl.:
ažurno spremljati aktualne dogodke
1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati!
// čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji
2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza
// ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika
3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma; ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba
4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl
5. ekspr. domnevati, meniti2, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
- bojé se zastar.:
šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči
- bojèč se -éča -e:
boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj;
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 52
- Naslednja »