Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu
Svetokriški
delo -a s delo, dejanje: vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta
Svetokriški
Gesen m zemljepisno lastno ime Gošen: Shonal ſe je bil te deshele Geſſen im. ed., kadar cell Egypt je bil shtrajfal (II, 394) ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen tož. ed. pred to gmain ſtrajfingo teh muh (II, 56) Góšen, lat. V Gessen, plodno področje v vzhodnem delu Nilove delte, kjer so v času egiptovske sužnosti živeli Izraelci (SP 1 Mz 45,10, 2 Mz 8,18).
Svetokriški
lon -a m nagrada, plačilo: zhe hudu je delu lon im. ed. nebode dobar ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona rod. ed., inu nikar shtraifinge uredni ǀ moje dellu je nenuznu, inu pres lona rod. ed. Nebeſhkiga ǀ ga poklizhe k' lonu daj. ed. Nebeskimu ǀ h' temu vezhnimu lonu daj. ed. danaſs bom govuril ǀ Bug bode tebi dal en obilni lon tož. ed. kakor Abrahamu ǀ S. Vitus je troshtal Modeſta, inu Creſcentio s' lonam or. ed. Nebeſkem ← nem. Lohn < srvnem. lōn ‛nagrada, plačilo’
Svetokriški
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
Svetokriški
storjen -a prid. storjen, narejen, izdelan: Ta pushtob, C, Cirku je napek ſturjen im. ed. m ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne MARIE Divize ſtorjen im. ed. m ǀ ta ſobda je vſhe dolgu zhaſa ſturjena im. ed. ž po Christushavih beſsedah ǀ ſodba moja je vſhe zhes vaſs ſturiena im. ed. ž ǀ sodba je ushe zhes vas sturiena im. ed. ž ǀ jutre bode ſturjenu im. ed. s ǀ raunu taistu bode tebi sturjenu im. ed. s, Kar ti drugim sturish ǀ je dala ſcapulir ſtorien tož. ed. m is nje sukine ǀ s' eno maihino almoshno niemu h' zhaſti, inu huali ſturieno tož. ed. ž zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ pogledal taiſto kazho is brona ſturjeno tož. ed. ž ǀ obilnu polona tu nermainshi delu vashe ſa njegovo volo ſturjenu tož. ed. s ǀ bom ble ſe maszhoval zhes reshaleine tebi, kakor pak meni ſturienu tož. ed. s ǀ ſo s'te zherne kotlovine, inu s'sheleſa ſturjeni im. mn. m ǀ sa vasho volo ſo polsdignene, inu vekshi urata ſturiene im. mn. ž/s ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe njemu h' zhaſti ſturiene tož. mn. ž
Svetokriški
suh -a prid. suh, tj. 1. ki ne vsebuje vlage ali tekočine: greſte k'misi, perneſsò Kapuna na miso, leta je vus ſuh im. ed. m, prata nej dobru pezhena ǀ ſe je taku mozhnu jokal, de vſe ſolſe je bil prelil, inu ſuh im. ed. m oſtal ǀ Skala od nature je ſuha im. ed. ž, inu vſebi nima vuodè ǀ ta suha im. ed. ž semla sazhne selena prihaiat ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu, jutre je ſuhú im. ed. s ǀ vuode nej ſo hoteli tej ſuhi daj. ed. ž ſemli dati ǀ ſo ga popadili, ter ſo ga v'eno ſuho tož. ed. ž shterno vergli ǀ nam bo ſproſſila en frishin desh, de nasho suho tož. ed. ž deshelo bo resfrishal ǀ de bi ob ſuhem mest. ed. m kruhu, inu vodi 60. lejt ſe poſtil ǀ ob ſuhim mest. ed. m kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli ǀ je molil veni suhi mest. ed. ž shterni ǀ ſvoje shnable ſuhe tož. mn. ž je imel ǀ ſvoje usta de ſi glih ſuhe tož. mn. ž/s s'vodo ſi nespere 2. ne debel: jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo moyh otrouk ǀ videm tiga suhiga tož. ed. m ži. S. Franciſca ǀ po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih rod. mn., ſilnu gardih, inu madlih krau 3. mrtev (o rastlini ali njenem delu): ena ſuha im. ed. ž vejza v'roki Arona Mashnika je zvetla ǀ kadar bi eden en ſuhu tož. ed. s nerodovitnu drevu poſekal ǀ kadar vshe lete driveſſa sazhneio Suhe im. mn. ž/s, inu gnile prihaiat ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe im. mn. ž/s suho s kopno: G. Bug je bil ſapovedal moriu, de taiſte mertua trupla ima na ſuhu tož. ed. vun vrezhi ǀ uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel, kateri na suhu tož. ed. ga je bil ſpelal ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu tož. ed. poſtavila ǀ Je enkrat S. Peter na mory bil, ter sagleda Chriſtuſa na Suhem mest. ed. ǀ ſe v' morje vershè, ter je shal po vodi, kakor po Suhem mest. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm mest. ed., inu po mokrijm
Število zadetkov: 7