Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka
2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka
// ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik
3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku
ekserciranje: desetnik je začel z novinci eksercir / ekspr. absurdnost vojaškega eksercira brezdušnega, mehaničnega vzgajanja in navajanja na kaj
v stari Jugoslaviji čin komandirja desetine ali nosilec tega čina, desetnik: kaplarji in naredniki
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
desétnica -e ž, člov. (ẹ̑) |deseta hči|
desétničin -a -o (ẹ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar Pohlinovega jezika
- poveljnik desetine; desetnik; korporal
- kovanec za deset enot; desetak
- igralna karta z vrednostjo deset
Kostelski slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »