Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
Celotno geslo eSSKJ16
bdelium samostalnik moškega spola
dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola
1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duh2 -a samostalnik moškega spola
1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dušica -e (dušica, dušiča) samostalnik ženskega spola
ekspresivno, v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušica
FREKVENCA: 70 pojavitev v 18 delih
TERMINOLOGIJA: materina dušica
Prekmurski
hìacint -a m hiacinta: Hiacint (a jáczint) tüdi lüblena dišéča korina AI 1878, 44
Celotno geslo Pohlin
mira [mīra] samostalnik ženskega spola

dišeča smola nekaterih tropskih dreves; mira

Pleteršnik
mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen (z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.-C., ogr.-Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.-C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
Pleteršnik
pērla 1., f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)
Pleteršnik
prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).
Pleteršnik
resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).
Pleteršnik
strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
Pleteršnik
vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).
Število zadetkov: 13