Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
eksótičnost -i ž (ọ́)
značilnost eksotičnega: eksotičnost pokrajine; eksotičnost orientalskega sveta / eksotičnost njene lepote / pesnitev diha eksotičnost in orientalsko bizarnost
Celotno geslo eSSKJ16
erbščina -e (erbščina, erbšina, erbčina) samostalnik ženskega spola
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: delež
1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati v dedno last
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu
Pleteršnik
gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
Celotno geslo eSSKJ
hìk; tudi hk medmet
    1. posnema glas pri kolcanju, zlasti opitega človeka
    2. kot samostalnik glas, ki nastane pri kolcanju
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno kolcanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
Celotno geslo Pohlin
hrepavka [hrẹ́pavkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

ženska, ki težko diha

Jezikovna
Izgovor nezvenečega nezvočnika »g« na koncu besede

Zanima me pri izgovorjavi besede verzolog, kako se izgovori pravilno ta zadnji g, kot g ali kot k?

Celotno geslo Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo Etimološki
kẹ̑ha -e ž
Celotno geslo Frazemi
lílija Frazemi s sestavino lílija:
bél kot lílija, číst kot lílija
Celotno geslo Frazemi
mravljíšče Frazemi s sestavino mravljíšče:
bíti kot v mravljíšču, vrvéti kot v mravljíšču, žívo kot v mravljíšču
Pleteršnik
nadìh, -díha, m. der Anhauch, Cig.; — die Aspiration (gramm.), Cig. (T.); — der Anflug, Nov.
SSKJ²
nadlegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pisno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem
// nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto
● ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave
2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel
// vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
Vorenc
nadušljiv prid., F4, anhelator, neduſhliu/ naduſhliu; anhelosus equus, naduſhliu koîn; ilia trahere se, zhreva ṡa ſabo vlézhi: naduſhliu, ali teſnih parſi biti; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajozhi; prim. nedušljiv 
Vorenc
nadušljivec m, orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; prim. nedušljivec 
Pleteršnik
navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
Vorenc
neduha ž, F3, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt, neduha
Vorenc
nedušljivec m, dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz
Celotno geslo Kostelski
nestajati ► nesˈtaːjat -en nedov.
Celotno geslo Sinonimni
oddájati -am nedov.
1.
komu kaj delati, da prehaja kaj k drugemu
SINONIMI:
pog. dajati, knj.izroč. izročati
2.
komu kaj delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo
SINONIMI:
oddajati v najem, pog. dajati v najem
3.
kaj delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico
SINONIMI:
pog. dajati, ekspr. dihati
4.
z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila
SINONIMI:
knj.izroč. emitirati
GLEJ ŠE SINONIM: širiti
GLEJ ŠE: svetiti
Pleteršnik
oddìh, -díha, m. ein ungehinderter voller Athemzug (z. B. nach einer Anstrengung), Mur.; das Ausschnaufen, Cig.; brez oddiha izpiti, ohne abzusetzen austrinken, Cig.; — die Erholung, die Rast, Cig. (T.); plesali so brez oddiha, LjZv.; — die Pause in der Tonkunst, Jan.; (rus.).
Število zadetkov: 82