Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike
SSKJ
asfiksíja -e ž (ȋ) med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
SSKJ
ekspirácija -e ž (á) med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija
SSKJ
fiksácija -e ž (á) 
  1. 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone
  2. 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija
    // končni proces v nastajanju navade
SSKJ
hrôpec -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek
SSKJ
inspirácija -e ž (á) 
  1. 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom
  2. 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
SSKJ
izdahníti in izdáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. knjiž. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju; izdihniti: vdihniti in izdahniti
  2. 2. preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno je izdahnil pozdrav
    ●     evfem., redko izdahniti dušo umreti; prim. zdahniti
SSKJ
izdíh -a m (ȋ) enkratno iztisnjenje zraka iz pljuč pri dihanju: vdih in izdih
SSKJ
izdíhati -am dov. (í ȋ) iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: izdihati ves zrak
    izdíhan -a -o: izdihan zrak
SSKJ
izdihávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati
  2. 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal
  3. 3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj
  4. 4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
SSKJ
izdíhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. iztisniti zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihniti skozi usta; vdihniti in izdihniti
  2. 2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: izdihniti toplo sapo
    ●     evfem. kmalu po nesreči je izdihnil umrl; ekspr. komaj slišno je izdihnil besedo zelo tiho izgovoril; evfem. izdihniti dušo umreti; prim. zdihniti
SSKJ
izdihováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak; izdihovati z odprtimi usti
  2. 2. knjiž. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
SSKJ
smrčáti -ím nedov. (á í) dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved
// ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika
// ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba
    smrčèč -éča -e: zbuditi smrčeče može
SSKJ
šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
    // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
  2. 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego
SSKJ
vdahníti in vdáhniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. knjiž. zajeti zrak v pljuča pri dihanju; vdihniti: globoko vdahniti
  2. 2. ekspr. dati, ustvariti: veselje je vdahnilo njenim očem žar / pisatelj je vdahnil junaku živost / vdahniti komu idejo, misel
SSKJ
vdíh -a m (ȋ) enkratno zajetje zraka v pljuča pri dihanju: globok vdih; vdih in izdih / vdih cigaretnega dima / zadrževanje vdiha z vdihom zajetega zraka
SSKJ
vdíhati -am dov. (í ȋ) 
  1. 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: vdihati svež zrak
    // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihati dim, vonj
  2. 2. ekspr. dati, ustvariti: doživetje mu je vdihalo novih moči
    vdíhan -a -o: vdihan dim
SSKJ
vdihávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. zajemati zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihavati; vdihavati in izdihavati / ekspr. s polnimi pljuči je vdihaval svež zrak
    // zajemati kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihavati dim, smrad, strup / zdravnik mu je svetoval vdihavati soparo inhalirati
  2. 2. ekspr. dajati, ustvarjati: lepota vdihava pesmi nesmrtnost / jutranja zarja je vdihavala drevju posebno lepoto
    vdihavajóč -a -e: globoko vdihavajoč cigaretni dim
SSKJ
vdíhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. zajeti zrak v pljuča pri dihanju: globoko, počasi vdihniti; vdihniti skozi nos, usta; vdihnil je in pridržal dih
    // zajeti kaj sploh v pljuča pri dihanju: vdihniti smrad, vonj / prižgal je cigareto in nekajkrat slastno vdihnil
  2. 2. ekspr. dati, ustvariti: veselost je vdihnila njenemu obrazu posebno lepoto / slikar je sliki vdihnil življenje
    vdíhnjen -a -o: vdihnjen zrak
SSKJ
zaznáven -vna -o prid. (á ā) 
  1. 1. nanašajoč se na zaznavanje, zaznavo: meje zaznavne sposobnosti / zaznavni predmet predmet zaznavanja
    ♦     anat. zaznavna območja območja v možganski skorji, kamor prihajajo vzburjenja iz čutil; psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje
  2. 2. ki se da zaznati: komaj zaznaven smehljaj; pritisk je vedno bolj zaznaven / čutno zaznaven svet; zvočno zaznavna stran česa / težko zaznavne povezave ugotovljive
  3. 3. publ. precej velik, precejšen: zaznavni uspehi; zaznavne razlike v pogledih; neurje je povzročilo zaznavno škodo
    zaznávno prisl.: ob rahlem dihanju se ji komaj zaznavno dvigajo prsi; sam.: razlika med zaznavnim in namišljenim
Število zadetkov: 21