Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dim -a (dim, dem) samostalnik moškega spola
1. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju; SODOBNA USTREZNICA: dim
1.1 oblak takega plina
FREKVENCA: 103 pojavitve v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti komu dim pred oči
SSKJ²
izkadíti1 -ím dov., izkádil; izkajèn (ī í)
1. z dimom spraviti iz česa: izkaditi čebele iz panja; pren., ekspr. te bodo že izkadili iz tvoje luknje
♦ lov. jazbeca izkaditi
2. z dimom razkužiti: sobo so prezračili in izkadili
Celotno geslo Sinonimni
izkadíti -ím dov.
kaj z dimom spraviti iz česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: razkužiti
GLEJ ŠE: razkužiti
SSKJ²
izkuríti in izkúriti -im dov. (ī ú)
z dimom spraviti iz česa; izkaditi1:
SSKJ²
izžvepláti -ám dov. (á ȃ)
agr. razkužiti z žveplovim dimom: izžveplati sod
SSKJ²
jázbec -a [jazbəc] m (ȃ)
1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo; spi kot jazbec trdno
♦ lov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom
// samec te živali: jazbec in jazbečevka
2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
Čebelarstvo
moríti čebéle -ím -- nedov.
SSKJ²
nasíčati -am nedov. (ī)
1. delati kaj (zelo) polno česa: rezek vonj nasiča ves prostor; neprijeten duh nasiča zrak; ozračje se je nasičalo z dimom
2. zastar. nasičevati: nasičati lačne ljudi
    nasíčati se ekspr.
    zadovoljevati se: ljubosumno srce se ji je nasičalo ob maščevanju
Pravopis
nasíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) z/s čim z dimom ~ zrak; poud. biti ~ |sit|
nasíčeni -a -o (ȋ) kem. ~ ogljikovodik
nasíčenost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
nasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem
2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom
Pravopis
nasičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasičevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ lačne ljudi; Prijeten vonj ~uje zrak
nasičeváti se -újem se (á ȗ) z/s čim Zrak se ~uje z gostim dimom
SSKJ²
nasítiti -im dov. (í ȋ)
zadovoljiti komu potrebo, željo po hrani, jedi: nasititi otroka; nasititi se sira; nasititi se s krompirjem, ribami; ekspr. nasititi si želodec / ekspr. besede nikogar ne nasitijo; pren. vse je storil, da bi nasitil svojo častihlepnost; nasititi si radovednost
    nasítiti se ekspr.
    naveličati se: dekleta se je že nasitil / teh pesmi se nikoli ne nasitiš
    nasíčen -a -o
    1. deležnik od nasititi: nasičeni in napojeni gostje; ekspr. nasičena lakomnost, radovednost; biti nasičen življenja
    2. ki ima česa v zelo veliki meri: s frazami nasičen članek; z dimom, vlago, vonji nasičen zrak / tržišče postaja nasičeno
    ♦     kem. nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov ne more več raztapljati; teh. nasičena barva barva, ki ima tako sestavo, da učinkuje izrazito, polno
SSKJ²
oblagodáriti -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ī í)
star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti
● iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila
    oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o:
    z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina
SSKJ²
odímiti -im dov. (ī ȋ)
1. obdati z dimom: odimiti ose, sršene
2. počrniti, umazati z dimom: odimiti steklo; posoda se je odimila
    odímljen -a -o:
    stara odimljena skrinja
Celotno geslo Pohlin
okaditi [okadīti okadím] dovršni glagol

obdati z dimom; okaditi

Svetokriški
okaditi -im dov. okaditi, tj. umazati z dimom: Maihina, inu slaba reizh je dim, vener okadi 3. ed. te ner leipshi pilde, taku tudi ena shpotliva beſſeda okadi 3. ed., inu umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone (V, 438)
SSKJ²
omamíti in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ī á; á ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom
3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino
4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo
● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde
    omámljen -a -o:
    ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja
Čebelarstvo
plíniti -im nedov.
SSKJ²
podkadíti -ím dov., podkádil; podkajèn (ī í)
obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagod
● ekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek
    podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni
Celotno geslo Kostelski
podkaditi ► pȯtˈkaːi̯t -ˈkadiːn dov.
Število zadetkov: 37