Fran

akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki

akreditíran -a -o:
akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplọ̑ma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomacȋja – glej diplomȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomát -a m (ȃ)
1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih: na sejo so povabili vse akreditirane diplomate; diplomat pri Organizaciji združenih narodov; delo naših diplomatov / ministrski predsednik je dober diplomat / poklicni diplomat
2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: izkazalo se je, da ni samo dober trgovec, ampak tudi odličen diplomat / pog. toliko je že diplomata, da tega ne bo storil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomát -a m, člov. (ȃ) srečanje ~ov; poud. v svojem ravnanju biti pravi ~ |spreten, zvijačen človek|
diplomátka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomát -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024

diplomȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomāt, m. der Diplomat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

diplomȃtski – glej diplomȃt

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Horografija
Zanima me, kako prevajati angleški izraz chorography oziroma latinski izraz chorographia , ki označuje posebno obliko kartografskega prikaza, pri kateri gre za natančno (običajno slikovno) upodobitev krajev, kot jo je že v antiki opisal Klavdij Ptolemaj. Izraz je bil v rabi še v srednjem veku in renesansi, ko se je uporabljal tudi izraz chorographer ali chorographus za izdelovalca zemljevidov, ki poskrbi za oblikovanje podobe in zapis besedila tistega, ki dežele v kartografskem smislu opiše.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kariêren -rna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kariero: karierni center; karierni cilj; vzpostavitev kariernega sistema napredovanja / karierna pot / karierni diplomat poklicni diplomat / karierni razred razred poimenovanj nazivov za javne uslužbence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Katar Katarja samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

levít Frazemi s sestavino levít:
bráti kómu levíte, péti kómu levíte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

méd Frazemi s sestavino méd:
íti na kóga/kàj kot múhe na méd, íti [v denár, v prodájo] kot méd, íti [v denár, v promet] za méd, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], na jezíku méd, v sŕcu léd, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj za méd, prodáti kàj za méd, sekíra je pádla kómu v méd, sládek kot méd, z médom je namázano kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Metternich Metternicha samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Miłosz Miłosza samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.