Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ajd2 m, F5, mars, en pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán; proselytus, en Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
Vorenc
bleščanje s, F2, coruscatio, laṡkatanîe, bliṡkanîe, bléṡzhanîe; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiszhanîe teh ṡoby, teh uſt, ali golta odpertje
Vorenc
buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]
Vorenc
cikorija ž, F4, ambubeja, cicoria, ſalata; cichoria, radizh, cicoria ſalata; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje Cikorije, radizh
Vorenc
cvet m, F11, balaustium, zvét margarane; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane, divji margarane zveit; buphtalmus, enu ṡeliṡzhe kakòr kamilize zveit je rumenu, kakòr ṡlatú; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; flos, -ris, zvét, roṡha; flos aetatis, zveit te mladoſti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke; praeflorare, tá pervi zveit prózh vṡèti; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
cvetje s, F21, acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim zveitjom kakor rigilzi roshe; amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvétjom, pres duha; balaustium, -i, zveitje ene divje margarane; chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe, zveitje ṡhene; condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim zvétjam, Augusta méſza zvétje; cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine; cytinus, -ni, margaranovu zveitje; deflorare, ozvéjſti, zveitje odtergati; deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; flores, populje inu zveitje; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveîtje; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; leucanthemis, -dis, kamilizhinu zveitje; umbella, tú ſhiroku zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi; uredo, -nis, popalenîe zveitja, ali ſadú v'zveitji, poṡheg
Vorenc
divji prid., F116, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe; aper, divji preszhizh; armon, devja erdkou, redkou; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; capricornus, divji koṡil, kamenṡki koṡil; efferatus, -a, -um, divji, divji ſturjen; feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize; ferinus, -a, -um, divji, eni ṡvirini glyh; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferus, divji, groṡovit; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; ibex, -cis, en divji koṡel; immansuetus, -a, -um, divji, nekroták; indomitus, -a, -um, nepervajen, divji, nekroták, nevkroten; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; oleaster, devja olika; onager, -gri, divji oſſel; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú grosovit; rubia, devja ardezhina, ali ṡhafrán; sylvescere, divji poſtajati, ali perhajati; sylvester, -tris, divji; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
Vorenc
endivija ž, F3, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; condrylle, -les vel condrillum, ena ſorta divje endivie; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria
Vorenc
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
figov prid., F6, caprificari, divje figovu drivú ograditi; caprificus, divje figovu drivú; ficulnus, et ficulneus, -a, -um, enu divje figovu drivú; ficus, -ci, figa: tudi enu figovu drivú; sicomorus, divje figovu drivú; sycomorus, enu divje figovu drivú
Vorenc
gnil prid., F13, catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu gnylu meſſú odjéda; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; exputrescere, ſegnîti, gnylu rátati; febris putrida, tá gnyla marṡliza; fracidus, -a, -um, gnyl; fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán; marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen; putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên; putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti; putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti; rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján
Vorenc
gnilost ž, F9, apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; marcor, -oris, gnyloſt; putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; sideratio, tudi kadar ṡkusi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
Vorenc
gobec m, F13, bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez kakòr lev; camus, tudi korba na gobzu konskim; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; postonis, koynṡkiga gobza ṡheleiṡu; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski gobez; rictus, -us, divje ṡvirine gobez; rostrum canum, paſji gobiz; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
Vorenc
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
Vorenc
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak
Vorenc
grozdičje s, F5, astaphis, -dis, morski grosdiki, ſuhu grosdizhe, bamperlini; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; uvae paſsae, bainperlini, ali ſuhu groṡdizhe; uva spina, laṡhku groṡdizhe; vinum omphaticum, is groṡdizha, ali neṡréliga groṡdja vinu; prim. grozdjiče
Vorenc
jelenov prid., F3, cetarah, jelenou jeṡik; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jelenov prid., phylitis jelenov jeſik [Scopoli, 171: Phyllitis. Carniol. Jeleno jeſegk; v seznamu Nom. Carn. Jeleno jeſik]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jelenov prid., phylitis jelenov jeſik [Scopoli, 171: Phyllitis. Carniol. Jeleno jeſegk; v seznamu Nom. Carn. Jeleno jeſik]
Vorenc
kimelj m, F6, cacalia, -ae, divji kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom; carum, kimil, kateri na travnikih raſte; cuminum, kimel; cyminum, kimil; daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki[!] koperz; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji kimel, raſte na viſſokih gorrah
Vorenc
kisel prid., F34, acidulus, -li, malu kiſſil; acidus, -a, -um, kiſſil; asper, oſter, terd, kiſſel, bridák; durus, -a, -um, terd, okoren, kiſſel; hyrtus, kiſſil; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; nimis acidus, prevezh kiſſel; oxytriphilon, tá kiſſila detela; perasper, -ra, -rum, cilú kiſſil inu bridák; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; vinum acidum, kiſſilu vinu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost