Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
Svetokriški
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
Svetokriški
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Svetokriški
grozovito prisl. grozovito: grosovitu velik je greh tiga pohujshaina ǀ Letu djaine je grosovitu ſtrashnu ǀ hudizh v' grosovitu ſtrashni podobi ſe letei Divizi prikashe ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash primer.> neusmilenoſt meni grosovitnishi naprej pride
Svetokriški
hvala1 -e ž hvala: Od tiga pride zhast, inu huala im. ed. ǀ Hvala im. ed., inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ veliku vekshi huale rod. ed. je bil vreden David ǀ vſe zhasti, inu huale rod. ed. ſo bile vredne ǀ ſo tebe slovito, inu huale rod. ed. uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ ſò na en kamen ſturili tu huale rod. ed. vrednu djaine saresat ǀ resnizhen, inu huale rod. ed. vureden priguvor je taisti ǀ Perſianski Krajl je kuale rod. ed. uredn ǀ S. Evangeliſti k' vezhni huali daj. ed. ſo v' S. Evangeli sapiſſali ǀ ſo niemu zhast inu hualo tož. ed. pejle ǀ Homerus ima vekshi hvalo tož. ed. sa volo ſvoiga lepu piſſajna ǀ nimash lete misli skuſi tvoje dellu Bogu huolo tož. ed., inu zhaſt dati ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo or. ed. skleniti ǀ Vener meni lete huale im. mn. de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril meni danaſhni dan nedopadejo ǀ stu hual rod. mn., inu shegnu njemu da
Svetokriški
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
Svetokriški
izpraševati -ujem nedov. izpraševati: Satorai je potrebnu poprej dobru vasho vejst sprashuati nedol. ǀ satorai treba fliſſnu pred ſpuvidio vejſt ſprashuati nedol. ǀ leti ſo dolshni dalej svojo vejst spraſhuati nedol. ǀ Gospoda naprei vſame Jeremia, ga sazhneio ſpraſhovati nedol., kaj je pridigval ǀ sa volo tiga tuojo vejst poprej flisiK sprashuvati nedol. ſi dolshan ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst spraſhuat nedol. ǀ ſe je shpot dellala is Spovednika, kir hozhe vſe vejdit, inu sprashovat nedol. ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt fliſſik ſpraſvati nedol. ǀ grobu falli, ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish sturi inu pravi Gospud spovednik sprashujteme vel. 2. mn.+ ǀ bo sprashoval del. ed. m vſe mislij, beſſede, inu djaine zhloveske ǀ Kadar pak bode terbej te ushe bode mashnik sprashual del. ed. m ǀ nei ſi spraſhual del. ed. m tuojo vejst ǀ ſam G. Bug bo ſprashoval del. ed. m, ter ſodil ǀ ga je ſprashovala del. ed. ž kod je hodil ǀ Ajdij ſo spraſhuali del. mn. m, gdu je on
Svetokriški
ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo  ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo  ̍ləski in  ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.
Svetokriški
misel -sli ž misel: ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
Svetokriški
modras -a m modras: vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka … shnable nagnuſnishi Kakor tega modraſsa rod. ed. (I/2, 19) ǀ ſtrupu teh modraſau rod. mn. pergliha (II, 337) ǀ Chriſtus taiſte hudobne Judouske Piſſarje, kateri njegove Svete djaine na hudu ſo obernili, inu ſodili je imenoval ſtrupene kazhe, inu modraſſe tož. mn. (V, 351) ← istr. rom. madrasso, star. it. madarasso ‛modras’ < lat. mataris ‛kopje’
Svetokriški
obdržati -im dov. obdržati: Ta katiri hozhe myr s' Bugam obdarshat nedol., ima gnado boshio ohranit ǀ on je bil ſa skrinio prejel, ter je taiſto obdershat nedol. hotel ǀ neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti inu obdershati nedol. ǀ ſtrela supet na semlo pade, Zegilz pak G. Bug obdarshi 3. ed. ǀ v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj 3. ed. ǀ leta ſpomin obdershite vel. 2. mn., ſizer nebote nikuli bres shtraifinh ǀ shelodiz obene shpishe ne bo obdershal del. ed. m ǀ de bi Krajl ſvojo miloſt iskasal, inu v' ſvoj gnadi obdarshal del. ed. m ǀ do ſmerti djaine tiga imena bo obdershala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu obdarshalu del. ed. s ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske hishe bodo obdarshali del. mn. m ǀ Sam preimik bodo obdershali del. mn. m ǀ Sveisde nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale del. mn. ž
Svetokriški
obdržati -im dov. obdržati: Ta katiri hozhe myr s' Bugam obdarshat nedol., ima gnado boshio ohranit ǀ on je bil ſa skrinio prejel, ter je taiſto obdershat nedol. hotel ǀ neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti inu obdershati nedol. ǀ ſtrela supet na semlo pade, Zegilz pak G. Bug obdarshi 3. ed. ǀ v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj 3. ed. ǀ leta ſpomin obdershite vel. 2. mn., ſizer nebote nikuli bres shtraifinh ǀ shelodiz obene shpishe ne bo obdershal del. ed. m ǀ de bi Krajl ſvojo miloſt iskasal, inu v' ſvoj gnadi obdarshal del. ed. m ǀ do ſmerti djaine tiga imena bo obdershala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu obdarshalu del. ed. s ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske hishe bodo obdarshali del. mn. m ǀ Sam preimik bodo obdershali del. mn. m ǀ Sveisde nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale del. mn. ž
Svetokriški
prešešten -tna prid. prešušten: ta presheshni im. ed. m dol. zhlovik grè v'Cerku ǀ letemu ſadnimu njega presheshna im. ed. ž krajliza je bila saudala ǀ ako ena preshesna im. ed. ž shena je tajſto pijla prezej nje trebuh ſe je reſpozhil ǀ ta shena je bila preshiſhna im. ed. ž, kakor Herodias ǀ ſo prasnovali prasnik tiga presheshniga rod. ed. m Jupitra ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga preshshisniga rod. ed. m Herodesha ǀ Hzhi te presheshne rod. ed. ž Herodiade je pleſſala pred Krajlam ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete preshishne rod. ed. ž Herodiaſſe ǀ Chriſtus je bil osdravil vno preseſhno tož. ed. ž sheno ǀ ſe najdeio shene presheshne im. mn. ž kakor Herodias ǀ zhe presheshne tož. mn. ž misly, shelje, inu djaine ſo imeli ǀ Je vidil te nezhiſte, inu preshishne tož. mn. ž shene → prešeštvo
Svetokriški
prevagati -am dov. 1. preseči v teži: edn naglauni greh imà prevagat nedol. poterpeshlivoſt Boshjo ǀ poterpeshlivoſt Boshja prevaga 3. ed. vashe grehe ǀ Angel Varih perſtavi h' dobrem dellam to trento, ter prevagaio 3. mn. te greshne, inu skuſi leto trento od pakla je bil reishen ǀ zhes mero ſe pregreshio, inu mojo poterpeshlivoſt prevogaio 3. mn. ǀ kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ zhlovek bo s' ſvoje hude frai vole lete, inu une grehe doperneſil, katire ta Praviza Boshja na vago poſtavi, inu kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ s' tem greham je bil prevagal del. ed. m poterpeshlivoſt boshjo ǀ s' taiſtem greham je bila prevagala del. ed. ž poterpeshlivoſt Boshjo ǀ variteſe de nebote prevagali del. mn. m poterpeshlivoſt Boshjo 2. pretehtati: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati, inu fliſsik ijh prevagat nedol. → vagati
Svetokriški
priče2 -a s pričevanje: Letu djaine S. Martina je enu mozhnu prizhe im. ed. te velike njegove lubesni ǀ nymate folsh prizha rod. ed. pelati ǀ Enu prizhe tož. ed. lete resnize Boshje jeſt najdem v' Starem Teſtamenti → priča2
Svetokriški
prisegati -am nedov. prisegati: Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat nedol., de je nedolshna ǀ navado imaio preklinat, perſegat nedol., shentovat, klaffat, inu druge opraulat ǀ je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal del. ed. m, inu rotil de Chriſtuſa neposna ǀ try celle dny ſta bila perſegla del. dv. m, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ na dusho folsh ſò perſegali del. mn. m prisegati se zaklinjati se: sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat nedol., inu folsh prizhat ǀ po krivim ſe perſega 3. ed., shentuje, plentuje, klaffa, marmra ǀ ſe perſegajo 3. mn., de nyh blagu tulikajn yh koshtà
Svetokriški
privoliti -im dov. privoliti: ſi navajen vſelej hudizhavim skushnavam pervolit nedol. ǀ aku my ſamy n'hozhemo pervoliti nedol. ǀ h' temu peruolit nedol. ǀ ty vbogi ſtarishi ſo perſileni per volit nedol. ǀ Jeſt pervolem 1. ed. Matti Synu Boshiga biti ǀ ta kateri maihinem grehom pervoli 3. ed., v' ta velike grehe tudi pade ǀ rat, inu volnu h'temu pervolj 3. ed., ſe podpiſhe ǀ de li taiſtem terdu, inu sagvishnu nepervolimo +1. mn. ǀ pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tiga pervolite 2. mn. ǀ Vſy sholnery pervolio 3. mn. ǀ KulikajnKrat je v'ſmertni greh pervolil del. ed. m ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi peruolil del. ed. m ǀ gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal, inu v' tu greshnu djaine nepervolil +del. ed. m ǀ ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila del. ed. ž ǀ zhe li vy bote pervolila del. ed. ž Quintiana naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili, inu ym pervolili del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile del. mn. ž, inu nijh slatù dallè
Svetokriški
razsrditi -im dov. razsrditi: G: Boga tulikajn resdrashish s'tuojm greshnim djaniom, ga reserdish 2. ed. s'tuojm greshnim jesikam ǀ s'mislio, inu s'djainom tulikainkrat G. Boga reshalish, inu reſerdish 2. ed. ǀ ta greshni zhlouik, kateri tulikain pogostim njega reſerdj 3. ed., reshali ǀ kadar ludje skuſi ſvoje velike grehe ner ble reſerdè 3. mn. G. Boga ǀ Judoushi folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu Krajla reserdil del. ed. m, de ga je bil sapovedal ſveſat ǀ zhes katere ta Krajl ſe je bil taku mozhnu reſſerdil del. ed. m ǀ shena je bila urshoh, sakai je bila mene reſerdila del. ed. ž ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili del. mn. m ǀ ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili del. mn. m, kakor vtalashili ǀ de bi njega nereſerdili +del. mn. m s'kuſi nashe pregrehe razsrditi se razsrditi se: S. Duh nam sapovei v' takorshni vishi ſe reſerditi nedol. ǀ Ti kateri ſe reserdish 2. ed., kadar eden tuojga pſa vudari ǀ ſe reſerdish 2. ed. zhes tvoje otroke ǀ ſe zhes letu greshnu djaine resardish 2. ed. ǀ Ta folk ſe reſerdi 3. ed. zhes Pridigaria ǀ Hermogenes pak ſe reſerdj 3. ed. ǀ Lucifer ſe reſerdy 3. ed. ǀ Faraon ſe taKu reſerdij 3. ed., de na gauge ijh hozte diati ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj 3. ed. ǀ ozha kadar tu shlishi ſe reserdi 3. ed. ǀ ſe resèrdi 3. ed. zhes lete kateri mu ſo ſtregli ǀ ſe resardij 3. ed., inu neusmilenu jo sapovej vubiti ǀ Krail veruie, ſe reserdij 3. ed. ǀ aku ta parvi krat n'hozhe bugat, ſe nereſerdij +3. ed. ǀ S. Jacob poln lubesni ſe nereſerdj +3. ed. ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo 1. mn. ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè 3. mn. zhies njega ǀ mozhnu ſe reſerdé 3. mn. zheſs Filonida ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil del. ed. m zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ mozhnu ſe je bil reſerdel del. ed. m zhes to Vduvo Tamar ǀ mozhnu ſe je bil zhes taiſte reserdil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ Ena matti ſe ie bila reſerdila del. ed. ž zhes ſvoiga Syna ǀ mozhnu zhes niega ſe je bila reſardila del. ed. ž
Svetokriški
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj. biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
Svetokriški
večen -čna prid. večen: ta ſmertni greh je vezhni im. ed. m dol. Saurashnik Boshy ǀ O moj Vezhni im. ed. m dol. Bug ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna im. ed. ž ſmert ǀ takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu im. ed. s shiveine, inu pozhitik ǀ ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga rod. ed. m paklenskiga shpota ǀ pred G. Bugam ſilnu velike inu uezhniga nebeskiga rod. ed. m lona uredne rataio ǀ ſe najdeio v'veliki nevarnosti te vezhne rod. ed. ž ſmerti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga rod. ed. s sonza ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe vezhnjga rod. ed. s pogublejna ǀ k' vezhnimu daj. ed. m ſpominu ſò na en kamen ſturili tu huale vrednu djaine saresat ǀ tiga greshniga zhloveka k' vezhni daj. ed. ž ſmerti obſodi ǀ de bi yh k'vezhni daj. ed. ž paklenske martri obſodil ǀ pujde k' vezhnimu daj. ed. s veſſelju ǀ nje spuvid bi ij K'vezhnimu daj. ed. s fardamaniu shlushila ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu daj. ed. s pogublejnu ſte obernili ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni tož. ed. m dol. pozhitik ǀ de bi to vezhno tož. ed. ž krono ſi sashlushili ǀ v'to vezno tož. ed. ž marto obſodel ǀ k'sadnimu tu vezhnu tož. ed. s ſhiulejne doſesheio ǀ v'vezhnu tož. ed. s pogublejne pahneni ǀ G. Bug vaſs bo polonal s' tem vezhnem or. ed. m lonam ǀ on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim or. ed. m lonam polonat ǀ aku vy s'vezhno or. ed. ž ſmertio bote sdaj vmerli ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno or. ed. ž shkodo Sposnal vni ſlushabnik Portugalskiga Kraila ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna della polonal s' tem nebeskim vezhnim or. ed. s veſſeljam ǀ Pitagorici pravio de Bug s'enim vezhnim or. ed. s malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm zhistim tij vezhni im. mn. m troshti ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke, katere ſò popolnoma dobre, inu vezhne im. mn. ž ǀ sa volo teh vezhnih rod. mn. shtrajfing ǀ Jeſt hozhem tebi dati moje nebeske shaze, vezhne tož. mn. m troshte ǀ Ony ſe ſo podali lushtam tiga ſvejtà, inu meſsa, kateri yh nemorio naſitit, ampak v'te vezhne tož. mn. ž reve perpravit ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne tož. mn. ž grenkusti
Število zadetkov: 27