Zadetki iskanja
Pravopis
vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
Pravopis
vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
Pravopis
vzbudíti -ím dov. vzbúdil -íla, nam. vzbudít/vzbudìt, star. vzbudívši; vzbujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í) kaj ~ jezo; ~ zanimanje; vzbuditi komu/čemu kaj ~ otroku veselje do risanja; vzbuditi v kom kaj ~ ~ zaupniku dvome
vzbudíti se -ím se (í/ȋ í) poud. V srcu se ji je vzbudilo kesanje |začela se je kesati|
vzbudíti se -ím se (í/ȋ í) poud. V srcu se ji je vzbudilo kesanje |začela se je kesati|
Pravopis
vzgájanec -nca m z -em člov. (á; ȃ) vzgojiteljev odnos do ~a
vzgájanka -e ž, člov. (á; ȃ)
vzgájančev -a -o (á; ȃ)
vzgájanka -e ž, člov. (á; ȃ)
vzgájančev -a -o (á; ȃ)
Pravopis
vznemirljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a novica; biti zelo ~
vznemirljívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
vznemirljívost -i ž, pojm. (í) ~ novice; poud. do ~i lep |zelo lep|
vznemirljívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega
vznemirljívost -i ž, pojm. (í) ~ novice; poud. do ~i lep |zelo lep|
Pravopis
vzpéti se vzpnèm se dov. vzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) Cesta se ~e; publ. Živo srebro se je vzpelo do trideset stopinj |je pokazalo|; ~ ~ na konja
Pravopis
vzvíšen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ prostor; biti preveč ~; vzvišen do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; vzvišen nad kom/čim biti ~ ~ preprostimi ljudmi
vzvíšenost -i ž, pojm. (ȋ) odgovoriti s prezirljivo ~jo
vzvíšenost -i ž, pojm. (ȋ) odgovoriti s prezirljivo ~jo
Pravopis
z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
Pravopis
zabrodíti -bródim dov. zabródenje; drugo gl. broditi (í/ȋ ọ́) ~ do kolen v blato; poud. zabroditi v kaj ~ ~ težave |zaiti|
Pravopis
začétek -tka m (ẹ̑) uspešen ~; biti na ~u (dela); odkriti ~ bolezni; zgodovina šolstva od ~ov do danes; poud. Cankar je zanj ~ in konec slovenske dramatike |samo Cankarjeve drame ceni, občuduje|
Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
zadolžíti se -ím se [u̯ž] dov. zadôlžil se -íla se, nam. zadolžít se/zadolžìt se; drugo gl. dolžiti (í/ȋ í) za kaj ~ ~ ~ veliko vsoto; ~ ~ pri prijatelju; poud. ~ ~ do vratu, čez glavo |zelo|
●zadolžíti -ím [u̯ž] (í/ȋ ȋ) koga/kaj za kaj ~ podpredsednika za izvršitev naloge naložiti podpredsedniku nalogo; urad. ~ prejemnika za prevzeto blago
●zadolžíti -ím [u̯ž] (í/ȋ ȋ) koga/kaj za kaj ~ podpredsednika za izvršitev naloge naložiti podpredsedniku nalogo; urad. ~ prejemnika za prevzeto blago
Pravopis
zadržán -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~e barve neizrazite; službeno ~; zadržan do koga ~ ~ sodelavcev; zadržan v čem ~ ~ vedenju; Jutri ne pride, ker je ~
zadržáno -ega s, pojm. (á) V njem je nekaj ~ega
zadržánost -i ž, pojm. (á)
zadržáno -ega s, pojm. (á) V njem je nekaj ~ega
zadržánost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zadržáti -ím dov. zadržánje; drugo gl. držati (á í) koga/kaj ~ bolnika, da ne omahne; ~ ranjenca v bolnišnici; pravn. ~ postopek; publ. ~ privilegije → obdržati, ohraniti; komaj ~ smeh
zadržáti se -ím se (á í) ~ ~ pri sosedovih; ~ ~ v službi; zadržati se do koga/česa spoštljivo se zadržati do sodelavcev; ●zadržati se proti komu spoštljivo se zadržati proti nadrejenim do nadrejenih; publ. zadržati se ob čem ~ ~ ~ novem problemu ga temeljiteje obravnavati
zadržáti se -ím se (á í) ~ ~ pri sosedovih; ~ ~ v službi; zadržati se do koga/česa spoštljivo se zadržati do sodelavcev; ●zadržati se proti komu spoštljivo se zadržati proti nadrejenim do nadrejenih; publ. zadržati se ob čem ~ ~ ~ novem problemu ga temeljiteje obravnavati
Pravopis
zagáziti -im dov. -il -ila in -íla; zagáženje (á ȃ) ~ v blato; poud. zagaziti v kaj do vratu ~ ~ dolgove |zelo se zadolžiti|
Pravopis
zahtéven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ bralec, kupec; biti preveč ~; zahteven do koga/česa biti enako ~ ~ vseh
zahtévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
zahtévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
Pravopis
zakvartáti -ám dov. zakvartánje; drugo gl. kvartati (á ȃ) kaj ~ posestvo
zakvartáti se -ám se (á ȃ) ~ ~ do jutra
zakvartáti se -ám se (á ȃ) ~ ~ do jutra
Pravopis
zalomíti -lómim dov. zalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ključ; ~ noht
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
Pravopis
zamoríti -ím dov. zamóril -íla, zamorít/zamorìt; drugo gl. moriti (í/ȋ í) koga/kaj poud. Alge ~ijo drugo vodno rastlinje |uničijo|; slabš. ~ vso družbo |povzročiti neugodje|; poud. zamoriti komu kaj ~ otroku veselje do dela |vzeti|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 33
- 34
- 35
- 36
- 37
- 38
- Naslednja »
Število zadetkov: 756
Dostopnost