Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zajẹ̑da, f. die Bergkluft: holm, ki ga od vrha do vznožja cepi strašna zajeda, Bes.; — der Einschnitt des Meeres in das Land, Cig. (T.).
Prekmurski
zàjtra prisl.
1. jutri: Holnap; zajtra, vütro KOJ 1833, 159
2. zjutraj: je on odisao, ka naj do zajtra malo szpi AIP 1876, br. 2, 6
Prekmurski
Zàkariášov -a -o prid. Zaharijev: Ivan Zakariáſov i O'zébete ſzin KŠ 1771, 259; notri do krvi Zakariáſove KŠ 1771, 78
Pleteršnik
zakrájən, -jna, adj. an der äußersten Grenze befindlich: do zakrajnih narodov je prislovelo, Ravn.
Prekmurski
založìti -lòžim dov. založiti, zastaviti: Zálogolni; zalo'siti KOJ 1833, 186; je primoran Brandenburgio polszkomi Králi zalo'siti KOJ 1848, 52; králevszka imánya v-árendo zalo'si KOJ 1848, 34; Paveo ſzám ſzebé zevſzim Filemoni za nyega zalo'zo KŠ 1771, 664
zalòženi -a -o
1. založen, zastavljen: Mámo eti edno veliko zálogo, stera je zalo'sena do toga veſzéloga Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 17
2. zaseden: pokedob Austrio zdáj z-velikov vojszkov zalo'seno nájde KOJ 1848, 79
Svetokriški
zamerkati -am dov. 1. opaziti: tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si: Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
Svetokriški
zamolčanje s zamolčanje: skuſi nyh samauzhajne tož. ed. pak do vekoma ſe fardamaio (V, 200)
Pleteršnik
zamȓza, f. 1) das Zufrieren des Wassers, C.; — 2) der Ekel, der Abscheu, der Widerwille, Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; z. do pobožnosti, Cv.; z. do koga, die Abneigung gegen jemanden, Cig.
Pleteršnik
zapektáti, -ȃm, vb. pf. = zapeketati: Do Save konjče zapektal, Npes.-K.
Svetokriški
zapraviti -im dov. zapraviti, pognati: ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim tovarshtuom sapravish 2. ed. ǀ s' eno beſſedo, s' enem tipainam, ter gnado boshio s' vſemi nebeskimi shazy ſapravi 3. ed. ǀ uſo ſuojo erbszhino s'lotarzami ſapravil del. ed. m je bil ǀ Ti kateri vſo tvojo erbszhino s' Loterzamy ſi ſaprauil del. ed. m ǀ vſe ſvoje blagu s' loterzami je bil sapravil del. ed. m ǀ aku leto bote enkrat ſapravili del. mn. m, inu ſgubili bo do vekoma ſa njo djanu ǀ nenuznu, inu greshnu ſte sazerali, inu sapravili del. mn. m
Pleteršnik
zaprȃžje, n. der Raum hinter der Thürschwelle: valovi pljuskajo do njih zapražja, Nov.
Prekmurski
zaprèdek -dka m zapredek: Prek 18 do 20 dni prederé metül te zapredek AI 1878, 34
Svetokriški
zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
Pleteršnik
zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.
Prekmurski
zastáplati -am nedov. zastopati: naj nemesnyáke zasztápla v-tom AIP 1876, br. 2, 2; Pitajôcsi-zaiméni imé zasztáplajo AIN 1876, 40; ki do po právdi vladársztvo zasztáplali AIP 1876, br. 10, 2; ka eto nyihovo 'zelo naj na szpráviscsi zasztáplata AIP 1876, br. 5, 2
zastáplani -a -o zastopan: ka vszáka krajina naj zastáplana od szvojga poszlavca AIP 1876, br. 2, 3
Prekmurski
zasvojìti -ím dov.
1. prisvojiti, prilastiti: je Ráko-czi lehko zacsno vsze do Po'sona zaszvojiti KOJ 1848, 101; i vecs lücki dr'zél scsé zaszvojiti AIP 1876, br. 6, 4; je Czaszar Dalmàcio zaszvojo KOJ 1848, 30; da szo Dalmácie szi zaszvojili KOJ 1848, 25
2. pridobiti: ka bi vszi stiri szinovje kak naj vecs vucsenoszti zaszvojili AI 1875, br. 2, 4
zasvòjeni -a -o pridobljen: je Veliásom krivicsno zaszvojena králevszka iménya szpojémao KOJ 1848, 36
Pleteršnik
zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
Pleteršnik
zatòk, -tǫ́ka, m. 1) die Bai, Cig., Jan., Jes.; das Haff, Cig. (T.); morski z., Guts.; "zatok, to je, v suhi svet stoječe morje", Ravn.; — 2) od potoka do zatoka sveta, vom Anfang bis zum Ende der Welt, BlKr.; — 3) zatọ̑k, die Geschwulst, Cig.
Pleteršnik
zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
Prekmurski
zaǜtra prisl. zjutraj: Za ütra ſze rô'za erdecsi BRM 1823, 375; do vecséra je placs i zaütra veszélje TA 1848, 22; Zaütra szta nyidva sztanola gori KAJ 1870, 134
Število zadetkov: 1759