Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
velika noč -e -i ž velika noč: obzhaſsu Velike nozhi rod. ed. ǀ bosh do Velike Nozhi rod. ed. shivil ǀ Sakaj Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit. K'veliki nozhi daj. ed. ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh tož. ed. je perpravil en novu gvant ǀ ob veliki Nozhi mest. ed. ǀ ob Ueliki nozhi mest. ed. ǀ O veliki nozhi mest. ed. ǀ zhaſſ pred Veliko Nozhio or. ed.
Svetokriški
venkaj prisl. 1. ven: greh je en silni vehar Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino vunkaj sdere, inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna ǀ Kaj ſte vunkaj v' Puszhavo prishli gledat ǀ je shal tiakai ſe skriti, inu vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem ti, pak kakor ta kunshtna zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu ǀ JESUS je noter shal v' Tempel, inu je sazhel unkaj goniti te kateri sò notri predajali ǀ kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil 2. pri koncu, do konca: Kadar je ushe ſpuvid vunkaj bila ǀ Shlushabnik kumaj dozhaka, de je njegovu lejtu unkaj, de plazhilu potegne ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati ǀ koku teshku bo hodilu letu raitingo unkaj ſpelati ǀ Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid Drugi pomen je kalk po nem. aus oz. glagolov s predpono aus-; → biti, → ven.
Svetokriški
vera -e ž 1. vera: vera im. ed. pres dobrih del nemore nam pomagat ǀ ſe nijma sa karshenika sposnati, kateri neshivj kakor vuzhi naſha S: vera im. ed. ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish, de nyh vera im. ed. je folsh ǀ dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere rod. ed. imèti ǀ nihdar nej hotel od te faush Luterske vere rod. ed. odſtopit ǀ taiſte je resfetil s' gnado ſvoje Svete uere rod. ed. ǀ nei ſim takorshne viere rod. ed. neshal v' Iſraelski desheli ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri daj. ed. perpravil ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri daj. ed. ǀ je k'pravi viri daj. ed. kershanski katolishki prepravil ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero tož. ed. v' karshanstvu perpelat ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual, inu taisto sheno na pravo vero tož. ed. perpravil ǀ takrat to pravo Katolish vèro tož. ed. ſposna ǀ sledniga pustim per svoij veri mest. ed., de li ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſtonovitnoſt v'veri mest. ed. ǀ Concilium Tridentinum ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero or. ed. ſe isvelizhat ǀ s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero or. ed. Mene molio ǀ ſe zhudi nad pohleunoſtio, inu vjero or. ed. tiga sholneria ǀ Theodoretus pishe de ob njegovem zhaſſu je bilu na ſvejtu 76 verr rod. mn. ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere tož. mn. ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko Vero 2. zvestoba: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid Boshja, inu nje sakonska vera im. ed. ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera im. ed. Lucrety Rimski Gospej ǀ en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere rod. ed. njemu nedershj ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero tož. ed. prelomili ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero tož. ed., inu tovarshtvu do ſmerti ǀ kadar bi ti s'kuſi tvoiga bliſhniga ſe puſtila pregovorit, de bi tvoimu moshu vero tož. ed. prelomila ǀ Moje Neveſte te karshene dushe, katere ſim porozhil na Altariu Svetiga krisha pred katerim ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero tož. ed. oblubile 3. molitev vera: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere rod. ed., inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ snaio klafat, inu nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè rod. ed. ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero tož. ed. molit ǀ de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha, inu de sna to s. vero tož. ed. molit ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri mest. ed. babje vere ž mn. vraževernost, babja vera: Lete ſo fabule, inu babie vere im. mn. ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn. ž, inu v'zupernje ǀ v'ſajne ſo vervali, inu babie vere tož. mn. ž nuzali ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn., inu v'zupernje zoper vere ž mn. coprnije, uroki: je taku ſaurashila te babie, inu ſuper vere tož. mn. de vezhkrat je djala, de ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy ǀ zupernie, inu ſuper vere tož. mn. h'temu priti nuzaio → pripraviti
Svetokriški
verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati: kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene
Svetokriški
vest -i ž vest: ta huda vejſt im. ed. pres vſiga konza yh bò grisla ǀ vejst im. ed. pres konza ga grise inu martra ǀ veiſt im. ed. je njega mozhnu pekla ǀ zhervie te hude vejſti rod. ed. do vekoma ga bodo griſili ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti rod. ed. gledal ǀ pres sprashovajna ſvoje veiſti rod. ed. ǀ je terbej poprej fliſsik svojo vejst tož. ed. spraſhuat ǀ ſuojo veiſt tož. ed. umadesheno noſſio ǀ ſledni imà ſam ſebe, inu ſvojo vejſt tož. ed. fliſſik ſpraſvati ǀ je imel eno teshavo na ſvoj vejſti mest. ed. ǀ veliko martro v'nijh vejsti mest. ed. pozhutio ǀ s'kakorshno vestjo or. ed. more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus
Svetokriški
vkupaj prisl. skupaj: do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli nyh Krajlizi ǀ kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ ukupaj per eni misi sta jedla ǀ Psalmist David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ cello drushbo Nebesko bò poklizal vkupej ǀ vſaj mertua bomò vkuppaj leshala ǀ Sdaj S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſo ukuppaj tekli ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko ǀ Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti ǀ Nevèm kai ſi v' kupaj imata ǀ ſvojga kojna je v'gostje povabil, inu per eni misi vkapaj ſo jedla
Svetokriški
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
Svetokriški
vrata vrat s mn. vrata: ukna, inu urata im. mn. ſo saperte ǀ Te vrata im. mn. paklenska ſe ſo bile odperle ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat rod. mn. ǀ imamo od urat rod. mn. do urat rod. mn. kroh proſſit ǀ je shal k'poklenskem uratam daj. mn. ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim uratom daj. mn. ǀ kakor bote pred urata tož. mn. paklenska prishli ǀ naide vſe vrata tož. mn. ſaperta inu dobru sariglana ǀ na meſtnih uratah mest. mn. Boppen je ſmalan, ali saresan ǀ sa urati or. mn. tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal
Svetokriški
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
Svetokriški
vrednost -i ž vrednost: oblubem, perſeshem, inu ſe saveshem de nikuli nebom vezh shkode dellal, kar je urednoſti rod. ed. zhes ſedem vinoriu ǀ njemu neda do vekshi urednosti rod. ed. ǀ Kadar zhlovek ene reizh ſgubj, takrat she li urednoſt tož. ed., inu nuzh tajſte ſposna ǀ de bi mij sposnali dobruto, inu urednost tož. ed. G: Boga ǀ muzh, inu vrednoſt tož. ed. Nebeskiga Krajleſtva nesposna ǀ tukaj bote vidily praviga shiviga Boga Chriſrusa Iesusa, kateri temu zhloveku po vrednosti mest. ed. ſe iskashe ǀ s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio or. ed. ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala → vreden
Svetokriški
vrh2 predl. z rod. vrh: ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj ǀ Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu ǀ na verh glave ima enu veliku ſvetlu oku ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij na varh mest. ed. suoje glave noſsio → vrhi2, → vrhu
Svetokriški
z1 predl. z or. 1. z, tj. skupaj z: preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor: satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
Svetokriški
začetek -tka m začetek: ta strah Boshij je en sverik, inu sazhetik im. ed. vſiga dobriga djania ǀ Ie ſazhetik im. ed., inu koniz tiga zhloveka ǀ ti ſi nash sazhetek im. ed., inu konez ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo sazhetka rod. ed., inu konza ǀ od sazhetka rod. ed. tiga svejta, do rojstva Marie Diuize ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka rod. ed. ſveità doſehmal ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik tož. ed., inu urshohe teh bolesni ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere, inu kezarie ſo ſazhetik tož. ed. imele od shenskih pershon ǀ vſi drugi Krajli ſo imeli en taku reuni sazhetek tož. ed. nijh shivejna od začetka na začetku: od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil ǀ Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat, ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de si lih od ſazhetka ſe kaſe vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ je bil oblubil od sázhetka tiga greshniga lebna taiſto porozhit ǀ od sazhetta Kadar ta PreroK je gledal v'Tempel nezh nej hudiga vidil
Svetokriški
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl
Svetokriški
zagvišan -a prid. gotov: obedin nej sagvishan im. ed. m de bi kushin neratal ǀ je saguishan im. ed. m de taiſti nebo odshal ǀ ſi sagvishen im. ed. m, de vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ je bil ſagvishan im. ed. m isvelizhen biti ǀ taku ſi ſaguishan im. ed. m v' paku pokoppan biti ǀ je seguishan im. ed. m de ne bode njemu odshal ǀ kadar bi bila sagvishana im. ed. ž de nie ime je v' nebeſſih ſapiſſanu ǀ nej ſte saguishana im. ed. ž, aku do jutra bote shiva ǀ bodite sagvishani im. mn. m aku ſe nebote zhistu ſpovedali, sagvishnu bodete fardamani ǀ bomo saguishani im. mn. m, de skuſi takorshno pohleuno zhaſt, inu hualo obilnu bomo polonani od G. Boga ǀ bodite ſagvishani im. mn. m, de G. Bug vam bò vſe vashe grehe odpuſtil ǀ bodo saguisheni im. mn. m, de nyh grehi ſo ym odpuszheni ǀ s'kusi leta S: strah bodete sagviſheni im. mn. m Nebeshku krajleſtvu sadobiti ǀ de ſi lih ſmò ſaguishane im. mn. ž v' nebeſſa priti → zagvišati
Svetokriški
zagvišati -am dov. zagotoviti: Sturite taKu, ter vaſs sagvisham 1. ed. de ne bote greshili ǀ vaſs ſagvisham 1. ed., de norzhie tiga ſvejta vam bodo preshle ǀ taku vaſs saguisham 1. ed. de tudi taisto pusledno uro bote te S. miſli imeli ǀ ta Nebeski Arzat tebe sagvisha 3. ed. de bosh osdravil ǀ naſs saguisha 3. ed. de ne bomo obeniga pomankajna imeli ǀ S. Chryſoſtomus ſagvisha 3. ed., de ta kateri tiga premishluje v'greh ne pade ǀ ſam ſyn Boshy vaſſ ſaguisha 3. ed. ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu, de naſs sagviſha 3. ed., inu oblubi de naſs bo vſelej oſkerbel s'tem Kar je sa nashe shivejne trèba ǀ takorshne Bug nej sagvishal del. ed. m, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu ǀ gdu je tebe saguishal del. ed. m de nebo leta greh ta sadni ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido ſagvishala del. ed. ž, k'nij rekozh zagvišati se zagotoviti si: ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod, ampak de ſo poprei sglihali, inu ſe sagvishali del. mn. m sa lon → zagvišnati, → gvišen
Svetokriški
zahod -a m zahod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda, do sahoda rod. ed. sončni zahod zahod: ſonzhni sahot im. ed. pomeni ſtaroſt, katera skorai ima ſe ſkriti v' to zherno ſemlo ǀ aku leta ſe oberne pruti Sonzhnimu sahodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu daj. ed.
Svetokriški
zahvaljen prid. zahvaljen: Sahualen im. ed. m bodi Gospud Bug (V, 375) ǀ zheszhen, inu sahvalen im. ed. m bodi do vakoma Nash Vſmileni JESUS (V, 276) ǀ ſahvalen im. ed. m bodi ti Nebeski Arzat Chriſtus Jesus (V, 553)
Svetokriški
zamerkati -am dov. 1. opaziti: tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si: Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
Svetokriški
zamolčanje s zamolčanje: skuſi nyh samauzhajne tož. ed. pak do vekoma ſe fardamaio (V, 200)
Število zadetkov: 321