Fran > Jezikovna

Ni zelo akutno, bolj zgodovinsko in iz radovednosti: kdaj in zlasti zakaj se je začela namesto "kranjske" oblike besed kot Lublana in lubezen pa tudi Kran, Krana uporabljati oblika z j oziroma lj, torej Ljubljana, ljubezen, Kranj, Kranja? Je bila za to reč res kakšna nuja ali pač zgolj kaprica kakšnega jezikoslovca, morda utemeljena v romantičnem zanosu kakšne sorte pan/jugo-slovanstva? Je kakšna možnost, da bi se kdaj vrnili k naravni govorici?

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

• Zanima me, ali je v knjižnem jeziku pravilno: Ni je treba biti sram. (Vem sicer, da se to lahko reče tudi drugače: Ni treba, da jo je sram. Ni se ji treba sramovati.)
• Ali lahko iz besede kratek tvorimo kratcen (ali kratkcen?), podobno kot iz majhen tvorimo majcen ali iz droben drobcen?
• Vejica pred in: Zanima me, kaj pomeni, da sta osebka slabo združljiva. Je dovolj, da sta različna? Pravopis je zelo skop, nekoliko bolj informativen pravopis iz leta 1962 (ali to, kar piše v njem o tej vejici, še drži?). Ali je torej vejico mogoče (treba) postaviti v takih primerih: Sestra se je vrnila, in takrat sem opazil, da je utrujena. Pogledala sem ga, in v očeh je imel žalost. Šele odgovorno okolje omogoča nekaj več, in šele to nekaj več spodbuja razvoj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Imam precej jasno in kratko vprašanje - kako se reče znaku oz. simbolu za ponovitev zapisanega v prejšnji vrstici? Si razbijamo glavo, pa nihče ne pride do zadovoljivega odgovora.

Govorim o znaku, ki ga sestavljajo vezaj (ali pomišljaj?), dve navpični črti in vezaj (pomišljaj). ‒‖‒

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.

Stanje v priročnikih:

• v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
• v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
• v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.

Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.

Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.

Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.

Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.

Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.

V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?

To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.

Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.