- dežévno prisl., v povedni rabi: deževno je
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
dežéven -vna -o [dəž] prid. (ẹ́) nanašajoč se na dež, deževanje: deževen dan; deževna doba, deževno vreme / deževna pokrajina / deževni oblak; deževne kaplje
SSKJ
diluviálen -lna -o prid. (ȃ) geol. pleistocenski: diluvialna doba / diluvialna naplavina, tvorba / diluvialni človek
SSKJ
SSKJ
dôba -e ž (ó)
- 1. s prilastkom omejeno trajanje
- a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe
- b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja
- c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti
// povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev
- 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja; prehodna doba med kapitalizmom in socializmom / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; v fevdalni dobi v fevdalizmu
// velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov
// star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob - 3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni
- 4. zastar. starost, leta: bil je močen človek srednje dobe
● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal
♦ arheol. bronasta, kamena, železna doba; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; jur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; muz. doba osnovna metrična enota v taktu; šol. učna doba predpisan čas za izučitev v poklicu
SSKJ
dójen -jna -o prid. (ọ́)
- 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba
// redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo - 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava
SSKJ
SSKJ
domestikácija -e ž (á) knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev: doba domestikacije goveda
SSKJ
SSKJ
doráščanje -a s (á) glagolnik od doraščati: doraščanje otrok / doba spolnega dozorevanja in doraščanja
SSKJ
dozorévanje -a s (ẹ́) glagolnik od dozorevati: dozorevanje grozdja, sadja; doba dozorevanja / telesno dozorevanje; kulturno, pesniško dozorevanje / dozorevanje razmer
♦ agr. dozorevanje vina pridobivanje čistega duha in okusa
♦ agr. dozorevanje vina pridobivanje čistega duha in okusa
SSKJ
doživétje -a s (ẹ̑)
- 1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav., ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje
// doživljaj: doživetja v partizanih; napisati reportažo o doživetjih in vtisih - 2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne
♦ jur. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost
SSKJ
dvajsetlétje -a s (ẹ̑) doba, ki traja dvajset let: v prvem dvajsetletju obstoja samostojne države se je kultura zelo razmahnila
SSKJ
dvelétka -e ž (ẹ̑) dveletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prvo leto dveletke je uspešno zaključeno
SSKJ
dvížen -žna -o prid. (ȋ)
- 1. ki se da dvigniti: dvižni most; dvižna zapornica; dvižna vrata
- 2. ki povzroča, omogoča dviganje: dvižni mehanizem; dvižni stolp rudniškega jaška; dvižni vzvod; dvižna sila
♦ avt. dvižna prostornina avtomobilskega motorja prostornina vseh valjev; fin. dvižni listek obrazec, ki ga izpolni stranka za dvig denarja; fiz. dvižni kot kot v navpični ravnini, merjen proti vodoravni premici; elevacija; dvižna doba čas, ki ga porabi v zrak vrženo telo, da doseže najvišjo točko
SSKJ
eksisténten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni
SSKJ
empír -a m (ȋ) klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu
// doba tega sloga: stavbe iz empira
// doba tega sloga: stavbe iz empira
SSKJ
SSKJ
SSKJ
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 334
Dostopnost