Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
epóha -e ž (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: živel je v slavni epohi; naša epoha; smo na pragu nove epohe / epoha imperializma, socializma; epoha renesanse
SSKJ
êra -e ž (ȇ) navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba: z odkritjem Amerike se začenja nova era v zgodovini človeštva; revolucionarna era / era socializma / živimo v eri tehnike / knjiž., pri štetju let leta 479 naše ali nove ere našega štetja, po našem štetju
 
atomska era 20. stoletje
SSKJ
etápa -e ž (ȃ) 
  1. 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma
    // knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba
    // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge
  2. 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap
  3. 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi
    ♦ 
    voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto
SSKJ
fántovstvo -a (á) 
  1. 1. fantovska doba v življenju moškega: dati fantovstvu slovo; brezskrbno fantovstvo
  2. 2. lastnosti, značilnosti fanta: premalo fantovstva je v njem
SSKJ
fáza -e ž (á) 
  1. 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba
  2. 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo
  3. 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka
    // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze
  4. 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze
  5. 5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi
SSKJ
fevdálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država
♦ 
zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
SSKJ
fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkl(ȇ) lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
SSKJ
francjóžefovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Franca Jožefa: francjožefovska doba / ekspr. francjožefovska brada dvodelna brada
// ekspr. učila iz francjožefovske dobe zelo stara, zastarela
SSKJ
funkcíjski in fúnkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na funkcijo: funkcijska dolžnost; funkcijska doba ljudske skupščine poslovna
// funkcijska klasifikacija naselij / funkcijska motnja organa / funkcijska vrednost
SSKJ
garancíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garancijo; jamstven, poroštven: garancijska izjava / garancijska doba / garancijska popravila strojev / vsak aparat ima tudi garancijski list; za potovanje v nekatere države je potrebno garancijsko pismo pismena izjava iz tuje države, da je obiskovalcu zagotovljena oskrba
SSKJ
generácija -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
 
biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
SSKJ
generacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na generacijo: generacijski vrstniki; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji
SSKJ
generatíven -vna -o prid. (ȋ) biol. nanašajoč se na ploditev, ploditven: generativni organi / generativna doba žene / generativno razmnoževanje rastline spolno razmnoževanje
SSKJ
geolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini
// geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje
// strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje
SSKJ
ginekokratíja -e ž (ȋ) knjiž. družbeni sistem s prevladujočo vlogo žensk: doba ginekokratije
SSKJ
glaciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glacial: jezero glacialnega izvora; glacialni relikti / glacialna doba glacial
 
geogr. glacialna erozija erozija zaradi delovanja ledenika
SSKJ
glásniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na list Slovenski glasnik: glasniška doba
SSKJ
gótika -e ž (ọ́) um. evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso: v arhitekturi so vidni elementi gotike
// doba tega sloga: stavba je nastala v pozni gotiki
SSKJ
gótski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na gotiko: bazilika v gotskem slogu / gotski obok; palača z gotskim pročeljem / gotska doba
  2. 2. nanašajoč se na gotico: težko je bral gotske črke
  3. 3. nanašajoč se na Gote: gotski jezik; ostanki gotske vojske
SSKJ
hálštatski tudi hállstattski -a -o [halštat-prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
Število zadetkov: 334