bikerski -a -o cit. [bájkerski] in bájkerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na bikerje: Bikerska pravila so samo ena in veljajo za vse | Po njegovem mnenju je edina scena, kjer se še sliši dober rokenrol in blues, na bajkerskih zborih E ↑biker
Zadetki iskanja
SNB
SNB
bítni -a -o prid. (ȋ) rač.
ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bít
ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bít
- bítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
SNB
DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov
2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov
2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka
SNB
ekonometríja -e ž (ȋ)
1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini
2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
1. veda o uporabi matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Metode, ki jih razvijamo znotraj ekonometrije, niso uporabne zgolj v ekonomiji, temveč jih s pridom uporabljamo pri projektih na drugih področjih, npr. v medicini
2. uporaba matematičnih in statističnih metod v ekonomskih raziskavah: Ekonometrija je orodje, ki ga npr. za dobro oceno inflacije ali katere druge makroekonomske kategorije dober makroekonomist mora znati pravilno uporabljati E ← nem. Ökonometrie iz (↑)ekono(míja) + tvor. od (↑)méter
SNB
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
SNB
feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ)
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč
2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose
3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši
4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
SNB
fótotapéta -e ž (ọ̑-ẹ̑)
tapeta s fotografiranim motivom, navadno v velikosti stene: Zelo dober odziv je vzbudila fototapeta zimskega brezovega gozda E (↑)foto… + (↑)tapéta
tapeta s fotografiranim motivom, navadno v velikosti stene: Zelo dober odziv je vzbudila fototapeta zimskega brezovega gozda E (↑)foto… + (↑)tapéta
SNB
kúl1 -- in cool -- cit. [kúl] prid. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi: kul tip; kul bejba; Kul si, če si drugačen od drugih E ← agl. cool 'drzen, hladnokrven', prvotno 'hladen'
- kúl2 prisl. (ȗ)
Kul je, če te imajo ljudje radi
SNB
mineóla -e ž (ọ̑)
južni sad kiselkastega okusa, križanec mandarine in grenivke: Mineole so izjemno dober vir vitamina C in betakarotena E ← agl. minneola po mestu Minneola na Floridi
južni sad kiselkastega okusa, križanec mandarine in grenivke: Mineole so izjemno dober vir vitamina C in betakarotena E ← agl. minneola po mestu Minneola na Floridi
SNB
múltifokálni -a -o prid. (ȗ-ȃ)
1. ki ima veliko žarišč; večžariščni (1): multifokalni rak dojke; Doslej še nismo ugotovili primera progresivne multifokalne levkoencefalopatije
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; večžariščni (2): multifokalna očala; Multifokalne leče bolniku omogočajo dober vid na daljavo in bližino E (↑)multi… + (↑)fokálen
1. ki ima veliko žarišč; večžariščni (1): multifokalni rak dojke; Doslej še nismo ugotovili primera progresivne multifokalne levkoencefalopatije
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; večžariščni (2): multifokalna očala; Multifokalne leče bolniku omogočajo dober vid na daljavo in bližino E (↑)multi… + (↑)fokálen
SNB
odganjálec -lca m (ȃ)
kar odganja kaj neprijetnega: ultrazvočni odganjalec mrčesa; Dober imunski sistem je najboljši odganjalec prehladnih obolenj E (↑)odgánjati
kar odganja kaj neprijetnega: ultrazvočni odganjalec mrčesa; Dober imunski sistem je najboljši odganjalec prehladnih obolenj E (↑)odgánjati
SNB
odstresírati -am dov. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
odpraviti stres: Odstresira ga lahko samo dober spanec E iz stresírati iz (↑)strés
odpraviti stres: Odstresira ga lahko samo dober spanec E iz stresírati iz (↑)strés
Glasuj
SNB
offroad -- in off-road -- cit. [ôfrôu̯t] v prid. rabi (ȏ-ȏ)
ki se nanaša na neasfaltirane, strme ceste ali na vozilo za take ceste: offroad avtomobil in avtomobil offroad; Za užitek v offroad vožnji je pomemben tudi dober avtomobil E ← agl. off-road 'namenjen vožnji čez drn in strn' iz off 'stran, proč' + road 'cesta'
ki se nanaša na neasfaltirane, strme ceste ali na vozilo za take ceste: offroad avtomobil in avtomobil offroad; Za užitek v offroad vožnji je pomemben tudi dober avtomobil E ← agl. off-road 'namenjen vožnji čez drn in strn' iz off 'stran, proč' + road 'cesta'
SNB
órtofóto1 -a m (ọ̑-ọ̑)
geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka: digitalni ortofoto; dober ortofoto; Praktični preizkus uporabnosti ortofota v vseh fazah gradbeniškega načrtovanja nizkih gradenj so pred kratkim izvedli Angleži pri projektiranju železnice E ← agl. orthophoto iz (↑)orto… + (↑)fóto
geometrijsko popravljen fotografski posnetek zemeljskega površja iz zraka: digitalni ortofoto; dober ortofoto; Praktični preizkus uporabnosti ortofota v vseh fazah gradbeniškega načrtovanja nizkih gradenj so pred kratkim izvedli Angleži pri projektiranju železnice E ← agl. orthophoto iz (↑)orto… + (↑)fóto
- órtofóto2 -- v prid. rabi
ortofoto načrt; ortofoto posnetek; Komisija je pripravila 998 topografskih in ortofoto kart
SNB
pásjiSSKJ -a -e prid. (á)
- pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
- pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
- pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
- pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
SNB
plònk1 plônka m (ȍ ȏ) pog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkati
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: Še posebno domiselni so bili člani druge skupine, ki so projekt, kako plonkamo, predstavili skozi namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonkec, plonk listek: Vaše početje ni ravno hvalevredno, poleg tega je v nasprotju s prepričanjem, kaj je dober plonk: majhen kos papirja, na katerem je povzeto bistvo neke snovi E (↑)plônkati
- plònk2 -- v prid. rabi v zvezi plonk listek
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja; plonk1, plonkec: Šolarji si pomagajo še s čim drugim kot s porisanimi edigsi, počečkanimi kalkulatorji in plonk listki, nalepljenimi na notranji strani kratkega krila
SNB
poligráfSSKJ -a m (ȃ)
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
SNB
prèdzakónec -nca m, člov. (ȅ-ọ̄)
kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: Pri predzakoncih se strah najbolj izrazi v pomislekih, ali sem dovolj dober, dovolj privlačen, bom lahko s tabo živel E (↑)pred... + (↑)zakónec
kdor se pripravlja na sklenitev zakonske zveze: Pri predzakoncih se strah najbolj izrazi v pomislekih, ali sem dovolj dober, dovolj privlačen, bom lahko s tabo živel E (↑)pred... + (↑)zakónec
SNB
progresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
- progresívno stêklo -ega -a s (ȋ, é) fiz.
steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; večžariščno steklo: Svetujem vam, da opravite vnovični pregled pri očesnem zdravniku in pri optiku izberete progresivna stekla, ki bodo omogočila, da bo vid z enimi očali dober tako na daleč kot na blizu
SNB
refleksológ -a m, člov. (ọ̑) v alternativni medicini
strokovnjak za refleksologijo: Masažna tehnika je zahtevna, zato dober refleksolog potrebuje mnogo vaje in izkušenj E po zgledu agl. reflexologist iz (↑)refléks + gr. -logos iz (↑)lógos
strokovnjak za refleksologijo: Masažna tehnika je zahtevna, zato dober refleksolog potrebuje mnogo vaje in izkušenj E po zgledu agl. reflexologist iz (↑)refléks + gr. -logos iz (↑)lógos
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost