konjíček Frazemi s sestavino konjíček:
jekléni konjíček
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
kríti kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ȋ)
1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima
// delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto
2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / hišo krije rdeča opeka
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo
3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva
4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom
// publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh potreb domačega trga
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo
1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima
// delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto
2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / hišo krije rdeča opeka
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo
3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva
4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom
// publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh potreb domačega trga
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo
- kríti se
1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta
2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji
- krijóč -a -e:
krijoča barva
- krít -a -o:
ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje
Prekmurski
kròtek -tka -o prid. krotek, ponižen: Jámbor; krotki, pobo'sen KOJ 1833, 161; Oh krotki Jezus KŠ 1754, 228; kaj ſzam jaſz krotki i ponizen KŠ 1771, 37; Krotki ágnecz i nedu'zni BKM 1789, 87; Krotek Cslovik KM 1790, 68; kony, csi glih jáko krotki AI 1875, kaz. br. 8; Ponizno i krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; naj ſze pokorni i krotki knyej ſzka'zujo KŠ 1754, 221; Nego ſzmo bili, liki decza krotki KŠ 1771, 616; Bláseni ſzo ti krotki KMK 1780, 96; Jeli kâ krotke ali hi'zne sztvarê KAJ 1870, 10; nej ſzamo tim dobrim i krotkim KŠ 1771, 707
krotkéjši -a -e krotkejši, ponižnejši: csi erdélszkoga Glavara, na krotkejse miszli, návade i segé privcsila KOJ 1848, 10
nájkrotkéjši -a -e najkrotkejši, najponižnejši: Jezus náj krotkejſi KM 1783, 40; Najkrotkêsim szmrtom je mrla AIP 1876, br. 2, 7
krotkéjši -a -e krotkejši, ponižnejši: csi erdélszkoga Glavara, na krotkejse miszli, návade i segé privcsila KOJ 1848, 10
nájkrotkéjši -a -e najkrotkejši, najponižnejši: Jezus náj krotkejſi KM 1783, 40; Najkrotkêsim szmrtom je mrla AIP 1876, br. 2, 7
SSKJ²
lájšati -am nedov. (ȃ)
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem
delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje
● lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem
SSKJ²
ljúb -a -o stil. -ó prid., ljúbši (ȗ ū)
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten, prijazen2: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom: vedno ljubši ji je bil; ta spomin je vsem ljub; domača hiša mu je bila ljuba; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru: srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati; ljuba mama; knjiž. ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati; iron. ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč: žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub; vedno mi je bil ljub spremljevalec; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: kdaj bo prišla ljuba pomlad; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi; boj za ljubi kruhek; iron.: taka je naša ljuba mladina; za samo ljubo napoto si / v vzkliku ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten, prijazen2: to je res ljub otrok; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
● ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; ekspr. molči, če ti je življenje ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; preg. ljubo doma, kdor ga ima
- ljúbo tudi ljubó
1. prislov od ljub: ljubo se nasmehniti; vetrič ljubo pihlja; ljubo ga je pogledala
2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža zadovoljstvo: ljubo mi bo, če me boste obiskali; ljubše mi je, če sem sam kot z njim; najljubše bi mu bilo, če bi smel oditi; ni ji bilo ljubo, da so se sprli / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju ljubo mi je
● knjiž. če ti je ljubo, grem s teboj če hočeš, če ti je prav; knjiž. stavka ali – če je komu tako ljubše – prekinitev dela uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; stori, kakor ti je ljubo kakor hočeš, želiš
- ljúbi -a -o sam.:
izgubil je svoje ljube; rad je zapel svojo najljubšo; stori to meni na ljubo, zastar. za ljubo ker jaz želim; kot podkrepitev resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati; nar. starše za ljubo imeti rad; star. vzemite moj skromni dar za ljubo bodite prepričani, da sem ga dal z dobrim namenom; uničiti hoče vse, kar je ljubega njenemu srcu;
Celotno geslo
Frazemi
lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah
dobíti lovoríko, ležáti na lovoríkah, osvojíti lovoríko, počívati na lovoríkah, sedéti na lovoríkah, spánje na lovoríkah, spáti na lovoríkah, zaspáti na lovoríkah
Celotno geslo
eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
- 1.1. samica te živali
- 2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
- 3. ekspresivno privlačna ženska
- 4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
SSKJ²
matúra -e ž (ȗ)
zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli / poklicna matura ki jo opravljajo dijaki srednjih strokovnih ali poklicnih šol / velika matura
zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli / poklicna matura ki jo opravljajo dijaki srednjih strokovnih ali poklicnih šol / velika matura
SSKJ²
mésec -a tudi -sca m (ẹ̑)
1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora
// s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
// to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
● mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
♦ astron. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora
// s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
// to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
● mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
♦ astron. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
Gledališče
Celotno geslo
eSSKJ
mulatjêra mulatjêre samostalnik ženskega spola [mulatjêra]
- širša, utrjena gorska pot, ki navadno poteka po stari trgovski ali vojaški poti
SSKJ²
namèn -éna m (ȅ ẹ́)
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten
// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo
// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten; namen se izpolni; kazati svoje namene; opustiti svoj namen, svoje namene; razkrinkali smo njegove resnične namene; pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten
// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje
2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen; namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja; namen športa; namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo
// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
Pravopis
namèn -éna m (ȅ ẹ́) doseči svoj ~; razdelitev izdelkov po ~u; storiti kaj z dobrim ~om; dobrodelni ~; neobč. imeti visoke ~e cilje; publ. V ta, za ta ~ je potrebna široka akcija za to; publ. slovesno izročiti svojemu ~u
SSKJ²
nasladíti se -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ī í)
star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu
Celotno geslo
ePravopis
Nemec
Predlog
2 Nemca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [némǝc], rodilnik [némca]
BESEDOTVORJE: Nemčev
ZVEZE: kočevski Nemci
Gledališče
Prekmurski
obiljávati -am nedov. imeti v obilju: Vu csinênyi szádarodnom Mi daj obiljávati KAJ 1848, 77; Ár csi je ſzlu'zba prekléſztva dika, od koga bole obiljáva ſzlü'zba pravicze KŠ 1771, 533; ár je nikoga nyegov 'zitek nej vtom, kaj obiljáva zpoistvom KŠ 1771, 211; I v-dobrom obiljávamo BRM 1823, 16; Boug pa napuni váſz náto, da obiljávate vu vüpanyi i vu zmo'znoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 482; Naj, kak obiljávajo trplejnya Kriſztuſova vnami, tak po Kriſztuſi obiljáva i obeſzeljávanye naſe KŠ 1771, 529; naj obiljáva grejha ſzpadáj KŠ 1771, 458; Naj obiljáva zſzáke féle drejvom BKM 1789, 156; Tak i vi geto 'zelejte ta dühovna naj obiljávate KŠ 1771, 518; Ar dá ſze nyemi i obiljávao bode KŠ 1771, 42; Csi je záto iſztina Bo'za vu mojoj lá'zi obiljávala na nyegovo diko KŠ 1771, 452; Nyegove recsi bôgajmo, I v-dobrom obiljávamo BRM 1823, 44; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4
obiljávati se -am se imeti v obilju: Obiljávajmo ſze z-dobrim delom SŠ 1796, 20
obiljavajóuči -a -e obilen, velik: naj miloſca obiljávajoucsa bole obiljáva na diko Bo'zo KŠ 1771, 535; Nej kaj bi iſzkao dár, nego iſcsem ſzád obiljávajoucsi vu racsúnanyi vaſem KŠ 1771, 600; liki ſzte navcseni obiljávajoucsi vu nyem zhválo zdávanyem KŠ 1771, 606
obiljavajóuči -a -e sam. obilni, veliki: Ár eta vu vami bodoucsa i obiljávajoucsa ne poſztávijo váſz prázne KŠ 1771, 717
obiljávati se -am se imeti v obilju: Obiljávajmo ſze z-dobrim delom SŠ 1796, 20
obiljavajóuči -a -e obilen, velik: naj miloſca obiljávajoucsa bole obiljáva na diko Bo'zo KŠ 1771, 535; Nej kaj bi iſzkao dár, nego iſcsem ſzád obiljávajoucsi vu racsúnanyi vaſem KŠ 1771, 600; liki ſzte navcseni obiljávajoucsi vu nyem zhválo zdávanyem KŠ 1771, 606
obiljavajóuči -a -e sam. obilni, veliki: Ár eta vu vami bodoucsa i obiljávajoucsa ne poſztávijo váſz prázne KŠ 1771, 717
Pravopis
obísk -a m (ȋ) ~ sorodnikov; iti na ~; biti na ~u; državni ~; predstava z dobrim ~om; neknj. pog. polna hiša ~ov gostov, obiskovalcev; pojm. obvezen ~ predavanj
Pleteršnik
obravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) ebnen, Mur.; — 2) zurecht machen, gut machen: vse škode o.; Dalm.; z dobrim o., in Güte abthun, Z., o. stavek, den Redesatz abrunden, Cig.; — otroke o., die Kinder zum Anstand und zu guten Sitten auferziehen, Cig.; — abhandeln, in Ordnung bringen: o. zapuščino, die Verlassenschaftsabhandlung zum Abschlusse bringen, Cig.; — 3) žito o., das Getreide durch Reitern reinigen, aussieben.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 154
Dostopnost