Zadetki iskanja
po izvoru mitološka oseba iz severnih krajev, upodobljena navadno kot dobrodušen, krepek starec z dolgo belo brado v (zlasti) rdeči obleki, ki okoli božiča obdaruje otroke: kmalu bo prišel Božiček; Božiček ji je prinesel jopico
- 1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
- 1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
- 2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: stari dobričina se je temu zelo čudil; delal je vtis nekoliko zmedenega dobričine
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek: naš učitelj je prava dobričina; poznam ga, stara dobričina je; odličen tovariš je in velika dobričina
dobríčnica -e ž, člov. (ȋ) poud., redk.
dobríčnežev -a -o (ȋ) poud., redk.
dobríčničin -a -o (ȋ) poud., redk.
zastar. dobrodušen, dobrosrčen človek: to je velik dobričnik; kako se je razvnel, stari dobričnik
ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala
- dobrodúšno prisl.:
dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj
ekspr. dobrodušen človek: šaljivec je in velik dobrodušnež; samozadovoljen dobrodušnež
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »