Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja]
    1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: električna jegulja
FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola [kozlíčək]
    1. mladič koze, zlasti samec; SINONIMI: kozlič
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. Cerambycidae
STALNE ZVEZE: alpski kozliček, bukov kozliček, hrastov kozliček
ETIMOLOGIJA: kozlič
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti
      1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
      1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti]
    1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
      1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
    2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah
      2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: cediti
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]
    3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: siveti
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik]
    1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
    2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: požirati
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]
    1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
    2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), glej kača
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se]
    1. navezati s kom tesne, zaupne stike
    2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: prijatelj
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti]
    1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk
      1.1. dati lesk z drgnjenjem
    2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: loščiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
animátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
SSKJ²
do... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje
a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti, doštudirati / doseči do stropa; dospeti do gozda; dozidati do slemena
b) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: dočakati, dognati, doklicati, dopovedati, dopovedovati / doplavati do brega / v zvezi s se dokopati se, domisliti se
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: doliti, dolivati, doplačati, doplačevati, dozidati, dozidavati
č) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): dogoditi se, dogotoviti, dovoliti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: dodatek, dodelava, dogleden, doklicen, dokvalifikacija
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: dokolenke, dokomolčen, dosmrten; dodobra, donedavna, dopoldne, dozdaj
SSKJ²
dodôbra in dodóbra prisl. (ȏ; ọ̑)
temeljito, popolnoma: dodobra se naspati, ohladiti; dodobra premisliti; dodobra iztisnjena limona; dodobra prepojena tla
SSKJ²
grabljívka -e ž (ȋ)
1. nar. grabljica: Preden je sonce dodobra osušilo roso, so grabljivke veliki zagrabek pretrgale v več pasov (F. Bevk)
2. plenilka: lokarde so hude grabljivke
SSKJ²
izlakotíti -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov.(ī í; á ā)
1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti
2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili
    izlakotíti sein izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se
    postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila
    izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o:
    izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
SSKJ²
izstrádati -am dov., tudi izstradála (á)
nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal
    izstrádan -a -o:
    izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je
SSKJ²
našpônati -am dov. (ȏpog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napeti, nategniti: na ploščo je našponal vrv
2. zvišati, dvigniti, povečati: zaradi slabe svetlobe je našponal kontraste; našponati ceno; našponati ritem
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: našponali so urnik, kolikor se je dalo
3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: v polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino
4. prevarati: našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli
    našpônan -a -o:
    našponan jermen / pričakovanja za drugi album so bila našponana; cene so zelo našponane / našponan program; bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv
Število zadetkov: 56