Zadetki iskanja
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
Pred kratkim smo v roke dobili dokument, v katerem je bilo omenjeno uparjanje besedil , ki naj bi označevalo postopek ustvarjanja pomnilnikov prevodov, pri katerem je treba dvojezično besedilo poravnati v par (npr. levo slovensko, desno angleško), pri čemer so poravnane tudi strukturne enote besedila. Primer so vzporedne dvojezične predloge. Tako poimenovanje smo zasledili prvič, običajno govorimo o poravnavi besedil (npr. poravnava angleškega in slovenskega besedila za uvoz v pomnilnik prevodov).
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Pišem vam v zvezi z besedo samourejanje , ki v SSKJ2 ne obstaja, a se pogosto pojavlja v strokovni literaturi s področja kemije, fizike, medicine ipd. Pojavlja se predvsem v zvezi z molekulami in označuje spontano organizacijo molekul v urejeno strukturo. Ali za ta izraz obstaja kakšna sopomenka?
Pri svojem delu in podiplomskem študiju uporabljam angleški termin social support , ki označuje pomoč posamezniku, ki mu jo nudijo osebe, na katere se lahko zanese pri obvladovanju stresa, osebnostni rasti ter delovanju v okolju. V slovenščini se pojavljata dve poimenovanji, in sicer socialna podpora in socialna opora . Kateri termin naj uporabljamo v znanstvenih publikacijah?
Zanima me, katero poimenovanje je bolj primerno za angleški termin reading promotion , ki označuje različne dejavnosti, s katerimi skušajo ustanove in združenja bralcem približati branje, jih navdušiti za branje različnih besedil in torej presega zgolj oglaševanje posamezne knjige. V slovenščini se pojavljajo različna poimenovanja, npr. promocija branja , bralna promocija , spodbujanje branja , bralno spodbujanje , bralna kultura , bralna pismenost . Osebno sem kritična do promocije branja v smislu nakupovanja. Ugotavljam, da se bralne dejavnosti spreminjajo v igralne dejavnosti in vse te dejavnosti, po moji presoji, bralce oddaljujejo od branja (npr. Knjigajmo migajmo ipd.).
Vse pogosteje opažam, da se za izvedbeno raven odločanja uporablja izraz politike kot ustreznica za angleški edninski izraz policy . Zmotilo me je, da je novinar govoril, da bo treba zamenjati politike v šolstvu, pomensko pa je šlo za ukrepe, dejavnosti, ravnanje, delovanje, uresničevanje sklepov in podobno.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin physical fitness , ki označuje stanje dobrega telesnega počutja ter sposobnost opravljati športne in druge telesne dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so izrazi kondicija , telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti že zasedeni, zato predlagajo izraz gibalni fitnes . Kaj menite o tem izrazu oz. kaj predlagate?
Pripravljam magistrsko nalogo, zato bi potrebovala slovenski ustreznik za angleški termin regulatory focus theory , ki označuje teorijo doseganja ciljev s samoregulacijo, pri čemer obstajata dva motivacijska sistema, in sicer sistem napredovanja in sistem preprečevanja.
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Med študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Prosili bi vas za mnenje glede angleškega termina academic underachievement , ki označuje stanje, ko je otrokova učna uspešnost nižja od pričakovane glede na njegove sposobnosti. Razmišljali smo o dosežkih pod zmožnostmi ali dosežkih pod pričakovanji , zdaj pa se nam zdi najustreznejše poimenovanje poduspešnost .
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.
Zanima me vaše mnenje o pridevniku večskalni (ang. multiscale ), ki se uporablja kot sestavina terminov s področja fizike, npr. v terminu večskalna metoda , pa tudi večskalni pristop , večskalna računalniška simulacija itd. Gre za to, da npr. neka metoda (računalniška simulacija, obravnava), zajema več krajevnih in časovnih skal hkrati. Skala v tem kontekstu (npr. časovna skala , krajevna skala ) je v naravoslovno-tehničnih strokah vsekakor ustaljen termin. Po mojem mnenju je pridevnik večskalni primeren in ustreznejši od pridevnikov multiskalni in večmerilni ali opisnih poimenovanj, npr. pri več merilih . Poleg tega kolega, ki se že dolgo ukvarja s tem področjem, tudi sam uporablja termin večskalnost .
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'.
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »