Zadetki iskanja
Vorenc
držanje s, F4, objectio, v'uzhi utikanîe, naprei derṡhanîe; poſseſsio, darshanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina; usucapere, ſebi eno reizh perlaſtiti ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, inu taiſte rizhy nuzanîe; usucapio, -onis, tujſtu perlaſtenîe ṡkuṡi dolgu darṡhanîe, ali nuzanîe
Vorenc
Vorenc
feniks m, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zhervizh rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana
Vorenc
fofljati nedov., F2, phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vushgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; subvolare, s'perutmi foflati
Vorenc
Vorenc
govorjenje s, F116, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; diſsertatio, -onis, enu dolgu inu mnogiteru govorjenîe; elocutio, -nis, govorjenîe; facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale; famen, govorjenîe; grandiloquus, -a, -um, viſſokiga, inu velikiga govorjenîa; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda; locutio, govorjenîe; loquela, govorjenîe, beſſéda; oratio, peroratio, govorjenîe; perfacetus, -a, -um, ſylnu luṡhten s'govorjenîam; philologia, -ae, lubau tega piſma ali govorjenîa; philologus, -gi, kateri lubi tu govorjenîe; physiologia, -ae, kunſht inu govorjenîe od naterlih rizhy; poëma, -tis, ena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu govorjenîe; prologus, -gi, predgovor, enu naprei govorjenîe; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; refutatio, saverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; sermo, govor, govorjenîe
Vorenc
grenek prid., F13, absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe; aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom; buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; centauria, enu grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali grenke zhréſhnîe; colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2; inamarescere, grenyti, grenku perhajati; lepton, tavṡhent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; myrrha, -ae, myra, grenku ṡeliṡzhe; picris, -cris, ena ſorta grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme, grenku kakòr imber; prim. grenjak
Vorenc
hudobija ž, F6, malignari, hudobovati, hudobio délati. Psl:82; malitia, hudobia; malitia diabolica, vraṡhya hudobia, malikovanîe; nequitia, -ae, nequities, -ei, hudobia, lotria; praestabilis super malitia, dolgu ṡaneſſe hudobÿ; vitium, -tÿ, nepopolnomoſt, tadel, hudobia, pregréha, ṡkaṡhenîe
Vorenc
ječa ž, F9, captivare, v'jezho pelati, djati; captivitas, jezha, ſhuṡhenſtvu; carcer, jezha, voṡa, keiha, temniza; conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi; ergastularius, kateri per jezhah vahta; ergastulum, -li, ena voṡa, kéha, jezha; ergastulus, -li, kateri takeſhne ludy lovi, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho perneſſe
Vorenc
kako prisl., F20, fugam ardet abire, vus gory kakú bi beṡhal; informare, podvuzhiti, odpovedati prou kaku je; librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kakú viſſoku ſe more ena voda napelati; praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati; qualiter, v'kakeſhni viṡhi, kakú; quam, kakòr, kakú; quamdiù, kakú dolgu; quantenus, dokle, kakú delézh, dokler; quanto tempore, kakú dolgu; quantulus, -a, -um, kakú malu maihin; quantus, -a, -um, kakú velik, kolik; quasi, kaku debi, ṡkorai; quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali kokú; quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei; utputa, kakú
Vorenc
kasno prisl., F6, lentè, pozhaſſi, kaſnú, ne naglu; prolixè, predolgu, na dolgu, kaſnu; retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti; serò, kaſnu, cilú poṡnu; signipes, -dis, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla; tardè, poṡnu, kaſnú
Vorenc
komolec m, F3, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; bicubitalis, dvá komulza dolgu; cubitus, et cubitum, komulez, lakát, laht
Vorenc
kratko sam., F14, brevi, v'kratkim; breviter, ob kratkim; circumscriptè, ob kratkim ṡaſtopnu piſſati, cilú ob kratkim ẛapopadnu; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; compendiosè, compendiariò, ob kratkim; compendiosus, -a, -um, v'kratku ẛloshen; nuperrimè, cilú v'kratkim, nikár dolgu, ſhe unumadnîe; perbreviter, cilú ob kratkim; praecisè, ob kratkim; praefractus, -a, -um, na kratku parveṡan, ṡhtolz, ſvojovolin; preſsè, kratku, na kratku parveṡan; propedies, v'kratkim, ṡkorai, v'kratkim zhaſſu; summatim, ob kratkim, vſe ṡkupai
Vorenc
mesečen2 prid., F2, menstrua, -orum, ṡhenṡke méſſizhne boléṡni, ṡhenṡka ozhiṡzhenia; menstruus, -a, -um, méſſezhni, dolgu en méſſiz
Vorenc
močiti se nedov., F2, madescere, ſe mozhiti, mokar perhajati; muriaticus, -a, -um, kar je dolgu ſe v'ſlanamurji mozhilu
Vorenc
muditi se nedov., F2, cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlezhi; demorari, ſe dolgu muditi; prim. nemuditi se
Vorenc
na predl., F1246, I. s tožilnikom ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; bipartire, na dvuje deliti; choreuma, -tis, ena péſſim na plès, pleſna péſſim; commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti, na ẛnanie dati; connubere, ſe oṡheniti, na ẛakon ſtopiti; deorsum, doli, v'dúl, na v'dúl; devolutum est ad me, je na me padlu; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fusè, na dolgu; levam tenere, na levu ſe derṡhati; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; II. z mestnikom absconditè, na ẛkrivnim; abstractè, na ſamoti, odvleizhnu; acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; in, na; in agro, na puli; loco alterius, na meiſti eniga druṡiga; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti; secretó, na ṡkrivnim; vices, vice, na meiſti; prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F6, capitelum, glaviza na ſtebru; intenſive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.; mancipio dare, na prodajo poſtavlati; mancipium, na predajo poſtavlen; patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant. [74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat na gavgah visy;
Vorenc
nehanje s, F12, aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres nehanîa; ceſsatio, jenanîe, nehanîe; destitutio, nehanîe, ṡapuṡzhenîe; instanter, ſrezhnú, s'fliſſom, pres nehanîa; intermiſsio, intermiſsus, -us, popuszhenîe, nehanîe; interstitio, -nis, jenanîe, nehanîe; justitium, -ÿ, od pravde nehanîe; perpetim, pres nehanîa, vſe ṡkuṡi, pres jenanîa; sine intermiſsione, pres preſtanka, pres pozhitka, pres nehanîa; tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa; uno contextu, pres nehanîa; vacatio, pokoi, od délla nehanîe
Vorenc
noč ž, F21, advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti, núzh perhajati; advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai núzh, ſe nozhy, núzh perhaja; aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen; festum Pashatis, velika núzh, vuṡam; H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox; hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh; insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati; nox, -tis, núzh; nox illunis, núzh pres lune, temma; pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika núzh; perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe: núzh inu dán ṡeliṡzhe; pernoctare, zhes núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti; pernox, -ctis, célo núzh, zhes ceilo núzh; trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu tarpy; trinoctium, -ÿ, try nozhy po rèdu, try nozhy ena ṡa drugo; urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe, núzh inu dán; prim. po noči
Vorenc
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 85
Dostopnost