Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.
Zadetki iskanja
Prosim za pojasnilo, kdaj zvezo na primer ločimo od sobesedila z vejicama, kdaj pa ne.
Zavedam se, da je bilo na tej strani že na nekaj podobnih vprašanj odgovorjeno, me pa še vseeno zanima za pisanje in veliko začetnico. Uporaba društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Ali se to piše z nestičnim vezajem?
Prav tako sem zasledila tudi malo dvomljive odgovore glede Bizeljsko-Sremiška vinska cesta.
Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!
Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?
Zanima me pravilni zapis (velika ali mala začetnica) naslednjih zemljepisnih pojmov:
- Pokrajinski imeni (Z)GORNJA ŠTAJERSKA in SREDNJA ŠTAJERSKA. Pravopis navaja le Spodnjo Štajersko.
- OSREDNJA SLOVENIJA.
- SREDOZEMSKA KOTLINA.
- PANONSKA KOTLINA ter PANONSKI in KARPATSKI BAZEN.
- OBPANONSKE POKRAJINE.
- DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER.
Prosim tudi za utemeljitev zapisov.
Škofija s sedežem v Mariboru je skozi zgodovino imela različna imena. Danes je njeno uradno ime Nadškofija Maribor ali Archidioecesis Mariborensis v latinščini. V splošni rabi pogosteje zasledimo poimenovanje v obliki mariborska nadškofija, za katerega sklepam, da se piše z malo začetnico. Kljub temu je v starejših šematizmih Cerkve mogoče zaslediti slednjo obliko kot edino navedeno, zato predvidevam, da je oblika Mariborsko-lavantinska škofija nekoč bila uradni naziv, ki bi se, vsaj takrat, moral pisal z veliko, pa se v samem besedilu teh istih šematizmov ne. Enako je z Ljubljansko nadškofijo.
Obstaja kakšen razlog, zakaj so danes uradna imena škofij sestavljena iz besede (nad)škofija, ki ji sledi kraj, in ne obratno, torej s pridevnikom in občo sestavino? Je mogoče reči, da je katera od teh oblik jezikovno ustreznejša? Kot zanimivost, na krstnih listih iz določenega obdobja je celo zapisana oblika Škofija lavantinska, torej neka tretja različica.
Če že omenjam Lavant, me še zanima, kako to, da ni (bilo) v uporabi slovensko ime te doline, kar bi rezultiralo v Nadškofiji Labot in Labotski nadškofiji, oziroma če je danes primerno v besedilih tako nazivati to zgodovinsko škofijo. Podobno glede Nadškofije Solnograd in Solnograške nadškofije.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »