- trdi sir iz kravjega mleka z velikimi luknjami, po izvoru iz Švice; SINONIMI: ementalec, ementalski sir
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
émentaler émentalerja samostalnik moškega spola [émentaler]
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
- 1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
SSKJ²
fársa -e ž (ȃ)
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa
2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa
2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
Terminološka
Fotografija v časovnih presledkih
Zanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
Zanima me slovenski termin za angleški termin time lapse , ki v vizualni kulturi predstavlja tehniko zaporednega snemanja nekega objekta v določenih časovnih presledkih, več zaporednih posnetkov pa je zmontiranih v film, kar daje vtis gibanja.
SSKJ²
gáber -bra m (á)
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa
♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
gozdno drevo z napiljenimi listi in gostim belim lesom: v dolini so rasli stari gabri in hrasti; skrivljeni gabri / pog. orodje iz gabra gabrovega lesa
♦ bot. beli gaber gozdno drevo s temno sivim gladkim lubjem, Carpinus betulus; črni gaber nizko gozdno drevo ali grm z razoranim sivo rjavim lubjem, Ostrya carpinifolia; kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis
SSKJ²
SSKJ²
glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ)
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
Planinstvo
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]
- 1. imeti, izvajati oblast
- 2. imeti vodilno, pomembno vlogo
- 3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
Planinstvo
Smučanje
SSKJ²
grmáditi -im nedov. (ā ȃ)
spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke
spravljati v grmado, na kup: hudourniki grmadijo skale v dolini; na nebu se grmadijo oblaki / v svoji razpravi kar grmadi podatke
- grmáditi se
nabirati se v veliki količini: po mizah so se grmadile steklenice; v skladiščih se grmadijo zaloge / ekspr. nad njegovo glavo se grmadijo skrbi / na drugi strani reke se grmadijo strmi hribi
Celotno geslo
Frazemi
gròm Frazemi s sestavino gròm:
kàkor gròm, kot gròm z védrega nebá, odjékniti kot gròm, udáriti kot gròm, udárjati kàkor gròm
kàkor gròm, kot gròm z védrega nebá, odjékniti kot gròm, udáriti kot gròm, udárjati kàkor gròm
Celotno geslo
eSSKJ
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
- 1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
- 2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
Celotno geslo
Sinonimni
hmélj -a m
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni za proizvodnjo piva uporabljani plodovi
SINONIMI:
publ. zeleno zlato
Geologija
Geologija
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 20
- Naslednja »
Število zadetkov: 391
Dostopnost