Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Kaj, ka, kva – kuga?
Jezikovna
Kako je bolje: »delo od doma« ali »delo na domu«
Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Jezikovna
Kako pravilno izgovoriti besedo »Domačica« (piškoti)?
Zanima me, kako se pravilno izgovori besedo Domačica (piškoti) – ali je Domačíca ali Domáčica?
Jezikovna
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku »Petaros«?
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?
Jezikovna
Kateri zapis je pravi: »olimpiada« in »olimpijada«?
Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.
Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?
Jezikovna
Kdaj »isti« popraviti v »enak«?
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Jezikovna
Knjižni jezik in »kovid«
Kratico COVID-19 danes zapisujemo že kot kovid. V odgovoru »Domače ali prevzeto« opredeljujete tako rabo kot "redko". Je kljub temu sprejemljiva v knjižnem jeziku?
Jezikovna
Kratica »DCP« v slovenščini
Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.
Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:
- Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
- EU covid digitalno potrdilo,
- potrdilo DCP,
- EU Digitalno COVID potrdilo,
- EU covid potrdilo ...
Jezikovna
Ločila v pregovoru »Kamen na kamen palača zrno na zrno pogača«
V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).
Kakšen je pravilen zapis tega reka?
Jezikovna
Ohranjanje mehkega ć v priimkih pri sklanjanju – »Dončić Dončića ...«
Zanima me, kako se sklanja srbsko-hrvaške priimke na ć. Ali Dončić DončiĆa ali Dončić DončiČa?
Jezikovna
Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugim
Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna
Poimenovanja živalskih vrst, samcev in samic
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Jezikovna
Pravilen zapis črk
Imam sina ki je trenutno še v vrtcu pa se doma učimo pisanja črk. Zanima me kako pomembno oz kako strog je šolski sistem glede pravilnega zapisa črk. Za primer črka "A"... Namreč ko sina pustim, da sam napiše črko, jo včasih začne pisati levo spodaj (črto diagonalno gor ter dol ter potem še vodoravno), včasih pa začne zgoraj (naredi prvo eno diagonalno črto navzdtol nato še drugo in nato vodoravno črto). Kakšen je torej pravilen zapis črke "A"?
Osebno imam mnenje, da se bi moral otrok sam odločati kako mu je lažje in ne bi smel šolski sistem zatirati njihovo "ustvarjalnost". Kako pa na to gleda šolski sistem pa veste vi verjetno več ...
Jezikovna
Pravilnost zapisa
Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:
Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!
Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:
Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!
Jezikovna
Predložni par »iz – na«
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Jezikovna
Prehodnost glagolov »zmagati« in »misliti«
Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.
Jezikovna
Prislov ali kazalni zaimek?
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Jezikovna
Raba poševnice
Prosim za odgovor glede rabe poševnice. Pri odgovorih učencu, ki si bo sam pregledoval in vrednotil naloge, bi rada zapisala takole:
V pesmi je izražena žalost, ker je galjot umrl/ker se ni vrnil domov/ker ga doma ni nihče čakal.
Ali je taka raba ustrezna, saj zamenjuje ali, kot aktualni pravopis navaja pri stičnosti tega ločila, ali gre nemara za primer nestičnosti med deli povedi?
Jezikovna
Razbitje zloženih povedi
Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost